V steni
Planinska zveza Slovenije
Z gosti se podajamo na različne plezalne in gorske pustolovščine. Podoživljamo in delimo pristne ter avtentične zgodbe alpinistov, športnih, balvanskih in lednih plezalcev, alpinističnih smučarjev, gornikov in vse ostalih, ki so tako ali drugače povezani z gorami, s plezanjem v vseh oblikah ter vsem, kar sodi zraven. Pogovore o gorniški modrosti vodi Miha Habjan.
Z gosti se podajamo na različne plezalne in gorske pustolovščine. Podoživljamo in delimo pristne ter avtentične zgodbe alpinistov, športnih, balvanskih in lednih plezalcev, alpinističnih smučarjev, gornikov in vse ostalih, ki so tako ali drugače povezani z gorami, s plezanjem v vseh oblikah ter vsem, kar sodi zraven. Pogovore o gorniški modrosti vodi Miha Habjan.
#91 - Zvonko Požgaj: Prvi na K2, cena omrzlin in živeti življenje z nasmehom
Epizode
Zvonko Požgaj je alpinist, ki je leta 1993 pri komaj 23 letih kot prvi Slovenec stopil na vrh 8611 metrov visoke gore K2, druge najvišje gore sveta. Za vzpon, ki mu je prinesel posebno mesto v slovenskem alpinističnem prostoru, je plačal visoko ceno – hude omrzline prstov na obeh rokah. A Zvonkova zgodba z gorami se tam ni končala. Že leto pozneje se je vrnil k plezanju in se udeležil odprave v Kanado, leta 1996 pa je bil pomemben član odprave na Ama Dablam, kjer je iz baznega tabora spremljal in usmerjal Vanjo Furlana in Tomaža Humarja pri njunem vzponu. O odpravi je napisal knjigo Ama Dablam – odsanjane sanje, ki jo je posvetil prijatelju Vanji Furlanu. Zvonko je tudi alpinistični in gorski vodnik ter turnokolesarski vodnik. Gore, avanture in aktivnosti v naravi ga spremljajo že vse življenje. Kljub številnim preizkušnjam ostaja človek, ki skozi življenje stopa z nasmehom na obrazu, odprtim srcem in nalezljivo radostjo do vsega, kar mu življenje prinaša. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:55 Uresničitev sanj. 00:06:00 Cena vrha. 00:11:05 Z notranjo močjo gre lažje. 00:14:10 Začetki na AO Železničar. 00:18:55 Velika stena Monte Rose in »predčasni« Vanja Furlan. 00:23:15 Začetki odprave na K2 leta 1993. 00:30:30 Delo na gori. 00:37:40 Težavnost na gori, »bottleneck« in vrh. 00:40:40 Številne težave pri sestopu z vrha. 00:45:35 Moč pozitivnega razmišljanja. 00:48:35 Zapleti na taboru 4. 00:55:00 Prihod nazaj v bazni tabor, slovo od Boštjana Kekca in odhod domov. 00:58:15 Vrnitev v »ustaljene« tirnice, odhod v Kanado in situacijska iznajdljivost. 01:03:10 Odprava Ama Dablam 1996. 01:10:15 Film in knjiga o odpravi ter smrt Vanje Furlana in karizma Tomaža Humarja. 01:19:20 Zvonkove aktivnosti po odpravarskem obdobju. 01:23:20 Življenje po K2. 01:26:10 Previdnost je vedno potrebna. 01:29:25 Pot je najpomembnejša. 01:31:10 Avanture v današnjem času.
Miha Pavšek je geograf in etnolog, že več kot tri desetletja raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Ukvarja se z naravnimi nesrečami, klimatologijo, snežnimi plazovi, naravno dediščino in podnebnimi spremembami, že desetletja pa spremlja tudi umikanje Triglavskega ledenika in Ledenika pod Skuto. Ob tem je planinski vodnik, inštruktor planinske vzgoje, predavatelj, član različnih organizacij, poveljnik Civilne zaščite občine Trzin in človek, ki je svoje znanje in izkušnje znal vedno na različne načine približati tudi širšemu krogu ljudi. Objavil je številne strokovne in poljudne prispevke v najrazličnejših medijih, zase pa pravi, da je vsestranski športnik in podnebni geograf, ki je najbolj zadovoljen takrat, ko lahko to dvoje poveže. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:55 Triglavskega ledenika ni več! 00:05:55 Pogoji za obstoj ledenika. 00:12:50 Definicija ledenika. 00:18:30 Zakaj zeleni led ali »zeleni« plaz? 00:20:10 Ledeniška brezna. 00:25:15 Slovenski led v Aleksandriji in Triglavsko brezno. 00:32:00 Raziskovanje triglavskega ledenika. 00:34:50 Bohinjski ledenik. 00:38:45 Prve podobe Triglavskega ledenika. 00:46:20 Pokrajina, ki je ostala za stopljenimi ledeniki. 00:51:20 Tragedija v Nepalu. 00:59:15 Taljenje permafrosta in posledice. 01:04:00 Krušljivost naših gora. 01:09:35 Globalno segrevanja ozračja in vpliv na ledenike. 01:15:20 Visokih gora z ledeniki se je potrebno lotevati bolj premišljeno. 01:21:20 V (naše) gore danes drugače. 01:29:00 Delovanje za skupno dobro. 01:33:55 Smučanje na naših ledenikih. 01:39:40 Najdbe v ostankih staljenega ledenika. 01:42:25 Najdba Oetzi-ja in starodavnega drevesnega debla. 01:44:15 Kaj lahko storimo? 01:48:15 Led se seli v jame. 01:50:50 Vse se spreminja. 01:54:40 »Smučarski skok« z ledenika in strmoglavljenje treh letal. 01:58:05 Izpolnjenost raziskovalca.
Tomaž Jamnik – Mišo je alpinist, gorski reševalec, alpinistični inštruktor in nekdanji načelnik GRS Kranj. Izhaja iz močne generacije alpinistov Alpinističnega odseka Kranj, ki je imela eno vodilnih vlog v zlatem obdobju slovenskega himalajizma. Kot udeleženec ali vodja je sodeloval na 15 alpinističnih odpravah, večinoma v najvišjih stenah Himalaje. V mladosti je bil aktiven alpski smučar in član državne reprezentance, med drugim tudi državni prvak v slalomu. Svoje vrhunsko smučarsko znanje in zagnanost je po stiku z alpinizmom prenesel v gore. Postal je eden izmed pionirjev slovenskega alpinističnega smučanja in med prvimi opravil številne zahtevne prve spuste. Zaradi bogatih izkušenj, stabilnosti, mirnosti in odločnosti v ključnih trenutkih je vedno veljal za izjemno zaupanja vrednega človeka, ki je številnim alpinistom predstavljal trden steber opore. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:35 Tomaževi alpinistični začetki. 00:06:00 Prigoda z Dolške Škrbine in s spačkom v Hindukuš leta 1971. 00:10:20 Prvič v Nepalu in razlike med nepalsko ter pakistansko pokrajino. 00:13:15 Odprava na Kilimajaro leta 1972. 00:17:05 Vpliv višine na človeka in izkušnja s K2. 00:21:20 Romantičnost, resnost, uspeh in zapuščina Makaluja. 00:30:05 Razlike pri vodenju med Alešem Kunaverjem in Tonetom Škarjo. 00:34:35 Tomaževa vloga na odpravi Everest 79' in »kako je ura dobila noge?« 00:39:45 Zahtevna logistika odprave na Everestu. 00:44:35 Z vrhom ali brez. 00:47:50 Odprava na Novo Zelandijo leta 1980. 00:50:05 Odprava v Pamir leta 1983 in takratno alpinistično smučanje. 00:54:50 Ljubezen do smučanja in resnost alpinističnega smučanja. 01:03:25 Odprava Jalung Kang leta 1985. 01:09:05 Teža nesreče na odpravi Gasherbrum 4. 01:13:35 Slavko Svetličič – Slavc. 01:23:05 Smer »Magic line« na K2 leta 1988 in T. Česnov K2 leta 1986. 01:30:55 K2 leta 1993 z doseženim vrhom. 01:35:35 Smrt Boštjana Kekca. 01:40:15 Vrh na 8000aku Broad Peak. 01:44:20 Tomaževe gore po zaključku resnejšega alpinizma. 01:50:25 Tomaž – vodja himalajskih odprav. 01:54:40 Gore nam lahko veliko dajo. 01:57:55 Gore nekoč in danes. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Tomaž Rotar je doktor dentalne medicine iz Radovljice, kjer že več kot 20 let vodi zasebno zobozdravstveno ordinacijo. Je družinski človek, popotnik, gornik in alpinist, ki je stal na treh najvišjih vrhovih sveta – Everestu, K2 in Kangčendzengi. Poleg poletnega vzpona na K2 je vrh te divje gore dvakrat poskušal doseči tudi pozimi. Velik del življenja namenja raziskovanju sveta, pri čemer ga ne zanimajo le vrhovi, temveč predvsem ljudje, narava in vprašanja, ki se ob tem odpirajo, pa tudi skrajne razmere, v katerih se človek znajde. Tomaž zna poseči tudi po peresu oziroma tipkovnici. O gorah piše odkrito in brez olepševanja – o strahu, bolečini, odgovornosti, prijateljstvu, pa tudi o ceni, ki jo za odprave pogosto plačuje družina. Niso mu tuja niti vprašanja, zakaj človek odhaja v območje smrti, kaj prinese nazaj v dolino in zakaj, kot pravi, pravzaprav noben osvojeni vrh ni samo njegov. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:35 Vsi imamo želje. 00:09:00 Iskanje samega sebe. 00:12:25 Razlika med vzhodno in zahodno civilizacijo. 00:17:30 Z mirno glavo na odpravo. 00:20:35 Otrokom »odpreti glavo.« 00:29:55 Iskanje sreče. 00:33:45 Iskanje miru. 00:39:25 Od ideje do vrha Everesta. 00:46:20 Izkušnja na gori Vinson na Antarktiki. 00:51:30 Kaj je komercialna odprava? 01:59:50 Priljubljenost najvišjih svetovnih gora. 01:05:45 Razlika v pristopu na Everest s Tibeta ali z Nepala. 01:12:30 Ali sta britanska alpinista George Mallory in Andrew Irvine leta 1924 prišla na vrh? 01:14:55 »Sedaj sem človek z Everestom!« 01:16:45 Ideja o mogočnem K2 in lepote Karakoruma. 01:24:45 Vpliv visoke nadmorske višine ena človeka in pomen protokolov. 01:29:25 Pomen vzpostavitve in izvrševanje protokolov. 01:34:45 Primerjava Everesta in K2. 01:38:30 Kangčendzenga, tretja najvišja gora na svetu. 01:46:35 Odprava na K2 pozimi (19'/20'). 01:54:15 Odprava na K2 pozimi drugič (20'/21'). 02:04:30 Odnos ljudi do gora in soljudi. 02:11:10 Poskus na Gasherbrumu 1 in opravljanje s tveganji v visokih gorah. 02:16:35 Pomen sreče in družine za gornika na svojih poteh v gorah. 02:20:05 Notranja moč posameznika in pomen zaupanja pri gorniških podvigih. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Martina Čufar Potard je v 16 letih tekmovalne kariere v športnem plezanju kar 32-krat stala na zmagovalnem odru. Postala je svetovna prvakinja in evropska podprvakinja. Trikrat je zmagala na tekmah svetovnega pokala, šestkrat na tekmovanju Masters, devetkrat pa je osvojila naslov državne prvakinje. Bila je peta ženska na svetu, ki je preplezala smer z oceno 8b+, in šesta ženska s preplezano smerjo težavnosti 8c. Niso ji tuje niti alpinistične smeri – nanizala je zavidljiv seznam zahtevnih skalnih večraztežajnih smeri npr. v Triglavu, v El Capitanu, v stenah nad Chamonixem, v El Giganteju in drugod. Martina velja za začetnico slovenskega niza uspešnih deklet v tekmovalnem športnem plezanju. S svojo predanostjo, profesionalnim pristopom k športu in izjemno zagnanostjo je bila vedno vzor mlajšim slovenskim tekmovalkam, ki že tri desetletja tvorijo eno vodilnih reprezentanc v svetovni karavani tekmovalnega športnega plezanja. Za svoje študijske in športne dosežke je prejela številna priznanja. Z možem Nicom in sinovoma živi v Les Houchesu v Franciji. Martina še vedno veliko pleza. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:05:10 Prva zmaga na tekmi v Kranju. 00:08:30 Pritiski pred tekmo in moč vizualizacije. 00:12:50 Umetne plezalne stene konec 90-ih let. 00:15:30 Začetni stik s plezanjem in zgodnejši plezalni razvoj. 00:19:30 Plezanje v skali. 00:22:25 Trener Tomo Česen, triglavska Sfinga in plezanje zaledenelih slapov. 00:27:40 »Če je motivacija, se vse da.« 00:30:50 Zanimanje za anatomijo, telo in preprečevanje poškodb. 00:35:25 Ogrevanje pred plezanjem. 00:37:30 Martinino izvajanje joge. 00:42:30 Življenje je tu zato, da se učimo. 00:45:30 Pomen in odnos do prehrane skozi čas. 00:50:20 Plezanje za celo življenje. 00:53:45 Skala je element na katerega sem navezana kot na magnet. 00:56:50 Zasoljenost ocen plezalnih smeri. 01:00:30 Opremljanje in preopremljanje smeri v Franciji. 01:05:45 Dolina Yosemite, plezanje poči, smer Golden gate in »usodni« El Capitan. 01:11:15 Francoski jezik in plezanje z Nicom. 01:15:15 Tekma svetovnega pokala v težavnosti v Chamonixu in Liv Sansoz. 01:20:45 Večraztežajno skalno plezanje, prigode z Miho Valičem in izjemnost Jerneja Krudra. 01:25:00 Mož Nicolas Potard in gneča nad Chamonix-om. 01:29:25 Segrevanje v gorah nad Chamonix-om. 01:33:55 Skupnost plezalcev v Franciji. 01:37:15 Spremembe in lepo življenje z nastopom materinstva. 01:44:15 Majhnost Slovenije je lahko velika prednost. 01:46:55 Vrednost in moč športne poti ter priložnosti, ki pridejo naproti. 01:53:20 Martinin idealen plezalen dan in nasvet za mlade plezalce. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Janez Brojan je alpinist in gorski reševalec, eden tistih ljudi, ki so več desetletij svoje znanje in izkušnje nesebično namenjali reševanju ljudi v gorah. Kot dolgoletni načelnik GRS Mojstrana je sodeloval pri več kot osemsto reševalnih akcijah, pomembno prispeval k razvoju sodobnega stenskega in letalskega reševanja ter vzgojil številne generacije alpinistov in gorskih reševalcev. Bil je član znamenitih Mojstranških veveric, preplezal številne zahtevne smeri doma in v tujini, sodeloval na odpravah v Hindukuš in Himalajo ter leta 1973 med drugim opravil prvi smučarski spust z vrha Triglava. Posebno mesto v slovenski zgodovini ima tudi njegova vloga pri skrivni akciji razvijanja slovenske narodne zastave na vrhu Triglava junija 1991, v burnih dneh slovenskega osamosvajanja. Za svoje dolgoletno delo je prejel številna ugledna priznanja. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:50 Organizacija razvitja slovenske narodne zastave na vrhu Triglava junija 1991. 00:08:20 Na proslavi na večer osamosvojitve smo šele dojeli pomen našega dejanja na Triglavu. 00:10:15 Po 35 letih je narodna zastava na Triglavu ponovno zavihrala. 00:15:40 Na Triglavu pri šestih letih z očetom, ki je bil izkušen alpinist in reševalec. 00:18:20 Začetni alpinistični tečaj v Vratih leta 1961, Brojanov raz in prva reševalna akcija. 00:22:00 Začetki v AO Mojstrana, plezanje v Cinah in ideja o Mojstranških vevericah. 00:27:15 Znameniti puloverji članov Mojstranških veveric. 00:29:45 Smer Walkerjev steber leta 1968 v G. Jorasses. 00:32:10 Smer Mrtvaški prt leta 1970 v G. Jorasses. 00:37:40 Odprava v Hindukuš na Istor o Nal (7398m), nova smer v južni steni in nesreča. 00:48:10 Odhod domov, nesreča na cesti in smrt Zvoneta Koflerja. 00:51:20 »Vsi smo bili tudi reševalci.« 00:56:45 GRS Mojstrana je ena bolj obremenjenih reševalnih postaj. 01:01:00 Težavnost reševalnih akcij. 01:04:30 Začetki helikopterskega reševanja in preko 800 reševalnih akcij. 01:07:40 Zahtevna reševalna akcija v Krmi. 01:15:50 Včasih je težko! 01:20:10 Družina reševalecv je vedno vključena. 01:23:55 Že Janezov oče je bil gorski reševalec in tri generacije Brojanov v Steni. 01:27:50 Zadoščenje ob opravljanju poslanstva gorskega reševalca. 01:30:30 Odnos do gora danes. 01:39:15 Osebna odgovornost vsakega izmed nas. 01:41:30 Janez je še vedno zelo aktiven. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Cveto Podlogar je gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA, ki že skoraj tri desetletja živi na Japonskem. Postal je prvi nejaponski gorski vodnik z uradno japonsko licenco. Na Japonsko ga je sicer odpeljalo naključje, tam pa se je ustalil, pognal nove korenine in danes skupaj z ženo vodi gorsko vodniško agencijo. Kot promotor gorske kulture sodeluje celo z japonsko nacionalno televizijo. Pri enajstih letih je bil že na Triglavu, pozneje je postal alpinist, bil pa je tudi odličen športnik. Vrsto let je bil član jugoslovanske reprezentance v teku na smučeh in nastopal tudi na tekmah svetovnega pokala. Kot vodnik večinoma deluje doma na Japonskem, po službeni dolžnosti pa mu je usojeno svetovno gorniško in plezalno popotništvo, saj japonske goste vodi tudi po Sloveniji in drugod po Alpah in Svetu. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:02:20 Delo za Elan Japan in začetek šolanja za gorskega vodnika na Japonskem. 00:05:15 Cvetov prihod in začetki na Japonskem? 00:08:30 Integracija v japonsko družbo ter učenje jezika in pisave. 00:14:45 Japonski perfekcionizem in izkušnja z japonskim vlakom. 00:20:05 Potrebno se je prilagoditi. 00:24:20 Japonske gore. 00:27:40 Sneg in smučanje na Japonskem. 00:31:55 »Japonske Alpe«, plazovi in 145mm široke smučke. 00:37:20 Reševalna služba na Japonskem in zgodba z zlomljeno nogo. 00:41:00 Odnos Japoncev do gora in aktivnosti v gorah. 00:47:05 Delo z japonskimi gosti in pomen doživetja. 00:54:20 Japonska natančnost in doslednost ter planinske poti in koče na Japonskem. 00:59:10 Sawanobori – svojevrstna japonska aktivnost v (gorati) naravi. 01:02:15 Poletne vreme, narava, medvedi in šintoizem. 01:07:20 Raziskovanje japonskih gora, gora Fuji in japonsko cesarstvo. 01:11:20 Dolgoletna izoliranost Japonske, samuraji. 01:15:10 Japonski alpinizem. 01:21:40 Baseball, sumo in uspehi športnega ter balvanskega plezanja na Japonskem. 01:27:10 Športno plezanje v skali. 01:29:50 Prednosti in slabosti življenja na Japonskem ali v Sloveniji. 01:33:10 Bi se vrnil v Slovenijo? 01:34:45 Cvetovi spomini na mladostna leta v Sloveniji. 01:38:00 Sodelovanje z lokalno japonsko televizijo. 01:40:50 Še vedno edini nejaponski gorski vodnik. 01:43:45 Če bi danes prvič prišel na Japonsko? 01:47:15 Japonska danes. 01:51:40 Če greš na Japonsko. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Matej Brajnik je policist z več kot tremi desetletji izkušenj, vodja Gorske enote Slovenske policije, alpinist, gornik, gorski reševalec. Kot odličen poznavalec gorskega okolja je sodeloval pri številnih intervencijah, iskalnih akcijah in preventivnih dejavnostih za zmanjševanje nesreč v slovenskih gorah. Dobro pozna razmere na terenu, izzive sodobnega obiskovanja gora ter spremembe, ki jih prinašajo množični turizem, družbena omrežja in tudi nove tehnologije. Poleg dela v slovenski policiji sodeluje pri mednarodnih programih usposabljanja in izmenjave znanja med policijami. Matej je tudi vodja Brajnikovega memoriala, ene najzahtevnejših preizkušenj vzdržljivosti in ekipnega duha, na kateri se policisti, vojaki, gorski reševalci in gasilci preizkušajo v različnih športnih izzivih in veščinah. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:35 Razmere v Steni (junij 2026) in zgodnja planinska turistična sezona v naših gorah. 00:07:10 Spremljanje dogajanja v gorah pri Slovenski policiji. 00:10:20 Kakšni smo planinci danes? 00:15:25 Uporaba telefona in navigacijskih aplikacij. 00:20:10 Odgovornost pri objavljanju na spletu in socialnih omrežjih. 00:25:10 »Hiking VS mountaineering.« 00:32:00 Ferate, zelo zahtevne planinske poti in nesreča na Malem Triglavu. 00:35:35 Primer turistov, ki se brez spremstva odpravljajo v gore. 00:39:05 Poslanstvo in delovanje Slovenske policije ter sodelovanje z drugimi organizacije. 00:46:10 Kaj so naloge gorske enote Slovenske policije? 00:50:25 Intervencije v gorskih kočah zaradi kršenja javnega reda in miru. 00:52:25 Razlike pri nesreči pri delu in delovno nesrečo. 00:55:05 Nesreče v gorah in prisotnost policista. 00:59:25 Člani in aktivnosti gorske enote Slovenske policije. 01:06:35 Odgovornost pri udejstvovanju v gorah. 01:13:05 Pomen znanja in izkušenj 01:17:15 Letalska enota Slovenske policije. 01:21:05 Oče me je popeljal v svet gora. 01:24:20 Policijska in druge Matejeve odprave. 01:28:00 »Pohod razuma, volje in moči« oz Brajnikov memorial. 01:35:00 Moč povezanosti, volje, zaupanja in razuma. 01:40:45 Policisti na preizkušnjah. 01:47:35 Obremenitve policistov 01:50:45 Izguba očeta v nesreči na Okrešlju leta 1997. 01:57:35 Matej odnos do gora danes. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Cene Berčič je alpinist, gorski reševalec in človek, ki že desetletja živi tesno povezan z gorami. Njegova alpinistična pot se je začela v Kamniku, od koder ga je vodila v najtežje stene slovenskih Alp ter na odprave v Himalajo, Hindukuš, Ande, Pamir in na Aljasko. Leta 1981 je sodeloval pri znameniti odpravi v južno steno Dhaulagirija, kjer so s Stanetom Belakom – Šraufom in Emilom Tratnikom preplezali mogočno steno ter doživeli 14-dnevno epopejo na gori – eno največjih epskih zgodb slovenskega alpinizma. Stal je na vrhovih Pumorija in Čo Ojuja ter opravil številne prvenstvene vzpone doma in v tujini. Dolga leta je dejaven tudi v Gorski reševalni službi Kamnik, kjer je sodeloval pri številnih zahtevnih intervencijah ter mlajšim generacijam gorskih reševalcev predajal svoje znanje in bogate izkušnje. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:40 A bi šel še enkrat v tako steno? 00:04:30 Karizmatični Stane Belak – Šrauf na odpravi Dhaulagiri 1981. 00:07:25 Cenetovi alpinistični začetki. 00:11:20 Odprava 1978 v Hindukuš. 00:17:25 Poljaki, pot domov in nesojen Lotse 1981. 00:24:00 Zasnova odprave Dhaulagiri 1981 in zimska Sfinga s Šraufom. 00:28:40 Zahtevna pot do baznega tabora in prvi pogled na steno. 00:32:25 Težavna aklimatizacija in razsežnosti južne stene Dhaulagirija. 00:37:50 Vstop v steno in prvi dneva plezanja. 00:42:25 Ko se nazaj več ne da in 9 dni v steni! 00:46:05 Začetek sestopa, najden kuhalnik in požar. 00:52:35 Težaven sestop, prve trave in posledice vzpona ter sestopa. 00:58:45 Odrešilna dolina, močne ozebline in nazaj v Kathmanduju. 01:07:50 Amputacija, rehabilitacija, skibucke in teža vzpona V J steni Dhaulagirija. 01:10:25 Šraufovo robantenje in čas po Dhaulagiriju. 01:14:05 Odprava na Ganeš V leta 1994. 01:17:10 Tomaž Humar, skupna odprava in reševanje na Pumori-ju leta 1997. 01:28:35 Nesreča na Nuptseju in težke izkušnje v gorah. 01:32:15 Izkušnje v gorah, opozarjanje na napake. 01:36:25 S Tomažem Humarjem ponovno pod južno steno Dhaulagirija leta 1999. 01:44:35 Teža Tomaževega vzpona ter prigode s telefonom in prisluškovanjem z indijske Himalaje. 01:49:15 Tomaž Humar. 01:51:50 Cenetov vrh na osemtisočaku Cho Oyu. 01:55:15 Gore v nižji predstavi. 01:58:20 Kolikor vložiš, toliko dobiš. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Rožle Bregar je popotnik, gornik, raziskovalec, režiser, direktor fotografije in fotograf, ki je najbolj prepoznaven po svojih vizualno osupljivih in družbeno-okolijsko angažiranih dokumentarnih filmih. Je soustanovitelj in ključni člen kreativne ekipe Vizualist, s katero ustvarja video vsebine, oglase in dokumentarce. Njegovo delo pogosto prepleta ljubezen do narave, gora in avanture z globoko pripovedno noto. Za svoje delo je prejel številna priznanja, doma in v tujini. Kot pravi sam, se posveča snemanju neulovljivih trenutkov, oddaljenih pokrajin in čustev izjemnih športov v naravi. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:15 Zakaj film? 00:04:10 V stiku s fotoaparatom že od malih nog. 00:07:45 Tehnološki razvoj foto-video opreme. 00:10:20 Razlika med posnetki za film ali YT in socialna omrežja? 00:16:00 Moč filma ali fotografije. 00:19:00 Ustvarjanje tudi izven meja Slovenije in teža kritike. 00:25:00 Filmska outdoor industrija doma in v tujini. 00:28:25 Jure Breceljnik in stik s severom (Grenlandija in Islandija). 00:33:00 Film Zadnji ledeni lovci (2017) in današnja inuitska skupnost. 00:37:40 Primerjava življenja na Grenlandiji in Islandiji z Evropo ali ZDA. 00:40:40 Pomen družinskih vezi na Grenlandiji in prisotnost divjih živali. 00:45:30 Islandija. 00:48:35 Projekt Balkan river defence in problematika rečnih jezov. 00:54:10 Projekt z BBC-jem na Donavi in projekti gorniških filmov v domačih gorah. 00:58:25 Koliko posneti video materiala za 25-minutni film? 01:01:15 Moč in teža neponovljivih trenutkov. 01:04:20 Nenehno učenje, novosti in prisotnost UI. 01:07:50 Vizualni vložki kot novost v slovenskih gorniških filmih. 01:11:25 Kako je nastal film Triglav: pot odrešitve? 01:16:40 Zgodbe in sporočilnost preživelih v filmu. 01:20:40 Popularnost outdor video vsebin. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Tadej Slabe je športno plezanje živel že, preden je postalo šport množic, tekmovanj in plezalnih centrov. Je eden od pionirjev slovenskega športnega plezanja, eden najuspešnejših slovenskih športnih plezalcev z začetka devetdesetih let ter avtor legendarnih smeri, kot sta Za staro kolo in majhnega psa in Sanjski par. Bil je med prvimi Slovenci, ki so premikali meje težavnosti doma in v tujini ter soustvarjali začetke športnega plezanja pri nas. A Tadej ni le plezalec. Je krasoslovec, geograf, redni profesor in mednarodno uveljavljen raziskovalec krasa, predvsem pa človek, ki skalo raziskuje tako z rokami kot z znanostjo. Kot dolgoletni predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa je velik del svojega življenja posvetil razumevanju kraškega sveta, obenem pa strastno ostal zvest športnemu plezanju. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:30 Začetki prostega plezanja. 00:05:20 Najprej alpinizem in preusmeritev k športnemu plezanju. 00:10:15 Stik s tujino in začetki dodatnih treningov. 00:14:30 Nervoza na tekmah in prva tekmovanje. 00:17:55 Trening prstov in začetki strukturiranih treningov. 00:21:40 Postavitev športnega plezan ja kot samostojne športne discipline. 00:24:30 Plezanje v skali. 00:29:45 Prvič v Mišji peči, Tedijeva luknja in smer Za staro kolo in majhnega psa. 00:34:30 Današnji Tadejev projekt v Mišji peči. 00:38:10 Občutki pri plezanju in plezanje v vsakodnevnem Tadejevem življenju. 00:44:20 Tadejevo plezanje danes. 00:47:40 Najbolj romantično obdobje plezanja. 00:51:50 Obiski plezalnih centrov in vznemirljivost plezanja v skali na pogled. 00:54:40 Plezalna odvisnost in pomen športne aktivnosti. 00:57:45 Nesreča v telovadnici, z berglami v Mišjo peč in »dobra odvisnost.« 01:00:30 Od plezanja do znanstvenega preučevanja skale. 01:04:50 Preučevanja kraške pokrajine in pridobljene izkušnje pri gradnji cest, železnice ali predorov. 01:08:55 Iz celega sveta hodijo v Slovenijo delat doktorat s področja Krasoslovja. 01:12:10 V Sloveniji je preko 15500 jam in razvitost raziskovanje jam. 01:17:15 Kras po svetu in kamniti gozdovi na Kitajskem. 01:20:05 Zakrasevanje kulturne dediščine in plezanje na piramide. 01:26:45 Kako je nastalo ostenje Mišje peči in fotografiranje z bliskavico v jamah? 01:31:05 Stenske poslikave v slovenskih jamah. 01:34:00 Poškodbe na skali in kraška stena kot naravni spomenik. 01:38:35 Od plezanja k znanosti in od znanosti k plezanju. 01:40:20 Sedanji projekti in projekti v prihodnosti. 01:43:00 Kolikor dela boš vložil toliko boš tudi splezal.
Jože Mihelič je človek mnogih obrazov – alpinist, planinski vodnik, turni smučar, pedagog, profesor športne vzgoje, pisec, fotograf, naravovarstvenik, predvsem pa človek gora. Številne generacije ga poznajo kot izjemnega pripovedovalca zgodb, poznavalca Bohinja in Julijskih Alp ter človeka, ki je gore vedno razumel širše – ne le kot prostor dosežkov, temveč tudi kot prostor spoštovanja, tradicije, učenja in notranje rasti. S svojim življenjskim delom je pomembno zaznamoval slovenski gorski prostor, tako na področju alpinizma kot tudi varstva narave, vzgoje in planinske kulture. Leta 2019 je izšla njegova knjiga Vprašaj Goro, v kateri piše o življenju nekoč in danes, o družini, odnosu človeka do narave, plezanju, gorah, turnem smučanju in še marsičem, pa tudi o vrednotah, ki jih gore lahko podarijo človeku. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:35 Kaj nam lahko gore povedo? 00:05:50 Modrost Jake Čopa in fotograf v človeku. 00:09:45 Motivi, napake in dobra fotografija. 00:13:05 Črna prst in Bohinjske gore. 00:17:25 Kako so Miheliči prišli v Bohinj? 00:25:40 Mladost na sosedovi kmetiji, pri kolarju v Bitnjah 00:31:30 Cepin Jože Čopa, »Šraufova« bajla na Makaluju in Marjonovi plezalni začetki. 00:34:30 Srednja šola na Jesenicah, alpinistični odsek in prijateljstvo s Stankom Klinarjem. 00:40:50 Vzgoja očeta, prvi hribi z očetom in pomen izkušenj v naravi za mlade otroke. 00:48:30 Jožetovi alpinistični začetki in razvoj. 00:53:30 V navezi z bratom – Tinetom Miheličem in Bohinjska smer. 01:02:50 Zgodba z Vrat in Franček Knez. 01:07:05 Poznanstvo z Marjanom Manfredo – Marjonom in Akademska smer v Paklenici. 01:13:50 Bratovska smer v Vršacu. 01:20:20 Popoldanska smer v Vršacu prečenje stene Lepega (Velikega) Špičja. 01:25:55 Jožetove prvenstvene smeri in prijateljstvo s Pavletom Kozjekom. 01:29:10 Nesojena odprava v Kavkaz. 01:33:50 Stik z gorami po plezani dobi. 01:43:05 Služba v TNP. 01:48:05 Hvaležnost Jožetovih tečajnikov. 01:52:45 Široka aktivnost delovanja v TNP. 01:58:00 Varovanje narave in aktivnost Jožetovih vnukov. 02:05:30 Najboljše stvari v življenju so zastonj.
Jože Rovan je upokojeni profesor statistike, dolgoletni planinski delavec in do nedavnega (2018–2026) predsednik Planinske zveze Slovenije, ene največjih in najbolj množičnih nevladnih prostovoljskih organizacij v Sloveniji. Je turnokolesarski vodnik, planinski vodnik, markacist, inštruktor markacistov, planinec, gornik, turni smučar, popotnik in pobudnik številnih razvojnih projektov – človek, ki že desetletja soustvarja slovenski planinski prostor. Njegova pot vodi od družine do poklica, od urejanja planinskih in turnokolesarskih poti do vodenja ene največjih prostovoljskih organizacij pri nas. Pri tem ostaja zavezan goram, skupnosti in ideji, da so poti – tako v naravi kot v življenju – delo ljudi, ki jih ustvarjajo in gradijo. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:35 Delo predsednika PZS. 00:07:55 Številne aktivnosti PZS. 00:12:15 Prostovoljstvo znotraj PZS in njegov pomen. 00:18:15 Izzivi prostovoljstva. 00:21:15 Problematika obnove planinskih koč številnih društev. 00:25:00 Planinstvo skozi turizem predstavlja danes pomembno gospodarsko dejavnost. 00:29:00 Pričakovanja, zahteve in navade današnjih obiskovalcev gora. 00:35:50 Tuji obiskovalci naših gora in rezervacija prenočevanja. 00:41:25 »Ni samo Triglav pri nas, možnosti drugje je veliko!« 00:45:20 Postopnost v gorah in popularnost športnega plezanja. 00:51:45 Začetki turnega kolesarjenja pod okriljem PZS. 00:55:00 Kaj je turno kolesarstvo in število kolesarskih nesreč? 01:02:05 Problematika vožnje s kolesom po planinskih poteh. 01:07:20 Posluh države za razvoj kolesarstva in kolesarskega turizma. 01:12:50 A ima država posluh za potrebe in težave PZS? 01:16:50 Pričakovanja obiskovalcev gora od PZS. 01:21:00 Jožetovi začetki kot markacist. 01:27:20 Stanje danes na področju markiranja, vzdrževanja in urejanja planinskih poti. 01:31:30 Kaj je in kako je nastala Slovenska turnokolesarska pot (STKP)? 01:36:10 Slovenska planinska pot (SPP), ki jo je Jože začel 1968 in končal (aprila) 2026. 01:39:35 Izzivi delovanja PZS danes? 01:44:40 Zakaj je planinstvo danes pomembno v družbi? 01:50:30 Lepo je prespati v planinskih kočah. 01:53:25 Eno glavnih poslanstev PZS je skrbeti za večjo varnost pri udejstvovanju v gorah.
Andrej Velkavrh je po poklicu meteorolog. Od leta 1983 je zaposlen na nekdanjem Hidrometeorološkem zavodu, današnji Agenciji RS za okolje, kjer deluje kot dežurni prognostik. Še kako dobro ga poznamo z malih ekranov, kjer je dolga leta napovedoval vreme v televizijskem dnevniku na Televiziji Slovenija. Večkrat je posegel tudi po pisalu in se zlasti v kolumnah dotikal tem, povezanih z vremenoslovjem, naravo in njenim varovanjem, pa tudi s sodobno družbo in življenjem nasploh. Andrej je tudi predan gorski kolesar in turni smučar. Pa še marsikaj. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:25 V službo s kolesom in pomen stanja duha. 00:07:35 Meteorologija je široka in kompleksna veda. 00:11:25 Napovedovanje vremena v hribih. 00:15:50 Problematika napovedovanja vremena v eni točki. 00:20:05 Kratkoročna in dolgoročna točnost vremenskih napovedi? 00:25:55 Zakaj so napovedi lahko različne? 00:33:20 Kako delujejo meteorološki modeli? 00:40:00 Model Aladin in oblačnost. 00:46:20 Kaj je vertikalna sondaža? 00:52:30 »Prelivanja oblakov« preko grebena. 00:55:45 Mehanizmi delovanja vetra in zakaj pride do vetrovnih sunkov? 01:04:10 Vremenske fronte. 01:08:50 Večino vremenskega dogajanja k nam prihaja z zahoda. 01:16:30 Radarska slika padavin in njena uporaba. 01:30:35 Aprilsko vreme 01:33:40 (Poletne) nevihte. 01:38:10 Astronavtska izolacijska folija in njen pomen. 01:42:50 »Strela z jasnega?« 01:45:55 UI in prognostika. 01:50:40 Spremembe podnebja in (ne)prilagajanja naje. 01:56:10 Onesnaževanje je tudi velik problem. 02:00:50 Okolijski izzivi današnjega časa. 02:05:25 Kolesarjenje od doma. 02:11:05 V vsem dobrem je nekaj slabega in obratno. 02:15:05 »Vreme bo pa jutri kakšno?« ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Peter Markič je univerzitetni diplomirani psiholog in magister komunikologije. Svojo poklicno pot je gradil na področjih psihologije, komunikacije in dela z ljudmi. Deloval je v različnih okoljih – od svetovalnih in izobraževalnih ustanov do sodelovanja z organizacijami, institucijami in podjetji, kjer je izvajal številna strokovna predavanja in seminarje. Je član državne enote za psihološko pomoč udeležencem množičnih nesreč in sodeluje pri izobraževanju zaupnikov. Izvaja skupinske in individualne razbremenilne pogovore za gasilce in druge reševalne službe po zahtevnejših intervencijah ter je avtor številnih strokovnih del. Peter je tudi gorski reševalec in nekdanji vrhunski alpinist, udeleženec treh odprav: Andi 1979, Lotse 1981 in Pamir 1983. Med letoma 1985 in 1995 je vodil slovensko šolo za nepalske gorske vodnike v Manangu. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:40 Koliko se ljudje ukvarjamo s svojo duševnostjo? 00:04:45 Tabuji in stigme psihičnih težav, depresija in antidepresivi. 00:09:20 Moški moramo biti močni! 00:11:05 »Pucanje v hribih.« 00:17:55 Empatija, čuječnost in čustvena inteligenca. 00:20:30 Kako pomagati (v družini, med prijatelji) v težavah? 00:26:55 Kako se je Peter srečal s študijem psihologije? 00:29:00 Psihološko preučevanje alpinističnih odprav. 00:32:00 Odprava AO Kranj v Ande leta 1979 in nova smer na Alpamayo. 00:37:45 Lotse 1981 in vloga psihologa na odpravi. 00:43:30 Za »zdravo psiho« morejo biti najprej poskrbljeno za elementarne funkcije. 00:47:35 Kako sprostiti napetost? 00:50:10 Odprava 1983 v Pamir na Pik Komunizma. 00:53:45 A se (prevečkrat) samoomejujemo? 01:01:45 Delo psihologa s športniki. 01:07:40 »Ne doma povedat kakšna je stena!« 01:12:00 Delo člana enote za psihološko pomoč udeležencem nesreč. 01:17:55 Strah in soočanje s strahom in z nesrečami. 01:22:45 Soočanje s travmatičnimi dogodki? 01:27:10 Žalost in bolečino je potrebno izživeti. 01:32:40 Psihološka pomoč ob primeru večjih naravnih nesrečah. 01:35:55 Ko se ti življenje »sesuje« in soočanje in z nesrečami? 01:42:00 Kdaj je čas, da si poiščemo strokovno pomoč? 01:48:05 Umetniška duša tudi pomaga k lastni psihološki trdnosti.
V slovenskem alpinizmu obstajajo imena, ki niso zapisana le kot črke na papirju – v knjigah, zbornikih, kronikah, člankih, vpisnih knjigah ipd. –, ampak so globoko zasidrana v zavest alpinistk in alpinistov. Eno izmed teh imen je zagotovo Anton Sazonov – Tonač. Bil je eden vodilnih alpinistov v 60. letih prejšnjega stoletja in je bil zraven, ko se je pisala zlata doba slovenskih alpinističnih odprav. Takrat so slovenski alpinisti prvič vstopali v največje stene Alp in sveta – od Triglava do Hindukuša in Himalaje. Bil je del legendarne naveze, ki je leta 1968 prva pozimi preplezala Čopov steber v severni steni Triglava – kultni vzpon arhetipskih alpinističnih razsežnosti. Tonač je alpinist, gorski reševalec, gorski vodnik in alpinistični inštruktor. Bil je mentor številnim generacijam planincev, gornikov in alpinistov, ki jim je predstavljal gore, svoje gore, ki jim ostaja zvest že vse življenje. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:55 Dober alpinist je star alpinist!? 00:04:40 Zgodba s Sfinge in umik zaradi Antejeve službe. 00:11:25 Zgodba s prečenja Täschhorn – Dom leta 1967. 00:14:30 Tonačeva družba pred plezanjem. 00:19:15 Izlet na Šmarno goro. 00:22:55 Izlet na Storžič, Kamniško sedlo, Komno. 00:28:40 Klatenje po hribih, oče v šoli in začetek s plezanjem. 00:32:50 2 leti vojske, prihod k AO Ljubljana Matica in plezanje Ljubljanske smeri. 00:36:30 Soplezalec Ljubo Juvan. 00:41:20 Zgodbe z Vrat, s Čopovega stebra in Joža Čop. 00:51:10 Tonač orodjar in izdelava klinov. 00:57:10 Peuterejski greben in prva YU. ponovitev smeri bratov Schmid v S teni Matterhorna. 01:13:25 Zgodba s kapelice pri Misurini v Dolomitih. 01:17:10 Odprava na Kangbačen leta 1965. 01:35:25 Poskus proti vrhu Kangbačna in težave s hrano ter utrujenost. 01:52:00 Pomembne izkušnje z odprave Kangbačen in kislo zelje. 01:56:10 Odprava na Trisul leta 1976. 02:01:45 Poskusi zimske ponovitve Čopovega stebra. 02:08:30 Zgodba prve zimske ponovitve Čopovega stebra leta 1968. 02:25:40 Stane Belak – Šrauf. 02:28:25 Prihod alpinizma v Vipavo. 02:39:15 Kako je Tonač spoznal ženo? 02:54:00 Tonačeva alpinistična jesen. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Z nami V steni tokrat Vlasta Kunaver – alpinistka, zdravnica pediatrinja in članica generacije slovenskih alpinistk, ki so v osemdesetih letih pomembno zaznamovale slovenski alpinizem in himalajizem. Plezati je začela leta 1981 v Alpinističnem odseku Ljubljana Matica in kmalu opravila vrsto zahtevnih vzponov, med drugim Peutereyski greben na Mont Blancu ter Ameriško direktno smer v Druju. Leta 1986 je sodelovala na prvi jugoslovanski ženski odpravi na 7219 metrov visoko Annapurno South, leto pozneje pa še na odpravi na 7120 metrov visoki Trisul, kjer so preplezale novo smer v zahodni steni. Z vrha se je spustila z jadralnim padalom nazaj v bazni tabor, kar je takrat pomenilo ženski višinski rekord v takšnem spustu. V pogovoru bova obudila Vlastine alpinistične začetke, spomine na himalajske odprave in ženske naveze, pa tudi njeno izkušnjo letenja z jadralnim padalom. Dotaknila se bova vpliva znamenite družine Kunaver, njene poklicne poti ter vprašanja, kako gore ostanejo del človeka tudi takrat, ko življenje dobi povsem druge razsežnosti. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:02:00 Spust s Trisula z jadralnim padalom in ženski višinski rekord. 00:05:55 Čar jadralnega letenja. 00:10:15 Jadralno padalstvo v 80-ih in rekord na Trisulu. 00:14:40 Lepote in nevarnosti aktivnosti v naravi. 00:22:15 Kompetence in nesreče pri jadralnem padalstvu. 00:28:30 Vlastino otroštvo in družinski izleti v naravi. 00:34:35 Kratka Nemška smer in Peuteryski greben z očetom. 00:38:40 Pri Kunaverjevih doma. 00:47:40 Avantura nekoč in danes. 00:50:40 Plezarija v Chamonix. 00:55:15 Najstnica prvič v Nepalu na trekingu okoli Annapurne. 00:59:15 Prva slovenska himalajska ženska odprava v Himalajo – Južna Annapurna (7219m) leta 1986. 01:06:55 Marija Frantar 01:09:30 Plezanje z Lidijo Honzak ter razlike med moškimi in ženskami navezami. 01:18:55 Uspešna dprava na Trisul (7120m) leta 1987 01:25:20 Odprava na Nanga Parbat. 01:30:05 Čas po odpravarskem življenju. 01:34:20 Kako se lotevamo prostočasnih aktivnosti v naravi danes? 01:44:30 Koliko sta narava in gibanje v naravi pomembna za človeka? 01:51:20 Kaj bi morali spremeniti za boljše zdravje? 01:54:45 »Marsikaj se da, če si vztrajen.« 01:58:00 Otroci se ne spreminjajo, odnos staršev do otrok se spreminja. 02:01:55 Človek ne umre kar tako.
Matevž Lenarčič je biolog po izobrazbi in raziskovalec po duši. Alpinist, letalec, pilot, pisatelj, fotograf, avanturist in naravovarstvenik – človek, katerega življenje se razpenja med nebom in zemljo. Med globino alpinistove notranjosti in najtežjimi stenami sveta. Med neodpustljivo realnostjo in zmedo sodobnega časa, med tišino gora in neba ter kaotičnem vrvežem modernega človeka. Bil je pionir slovenskih alpinističnih odprav v Patagonijo, stopil je na vrh osemtisočaka in izkusil tako slast kot grenkobo alpinizma. Večkrat je z ultralahkim letalom obkrožil svet ter preletel najbolj odmaknjene in ranljive kotičke našega planeta. Njegovo ime nosi več knjižnih del; med njimi tudi Smisel in spoznanje, eno pomembnejših del slovenske alpinistične literature. Še danes ostaja dejaven pilot in predan zagovornik narave, ki opozarja na posledice podnebnih sprememb. Pa tudi vrv in cepin še vzame v roke. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:45 Smisel in spoznanje. 00:10:05 Zakaj je alpinizem fajn in v čem je smisel? 00:16:35 Prva slovenska odprava v argentinsko Patagonijo. 00:19:30 Odpravarske izkušnje. 00:25:00 Avantura prve odprave v Patagonijo. 00:30:25 Lepote Patagonije. 00:34:10 Nesreča Borisa Simončiča. 00:42:00 Kaj je v življenju pomembno? 00:45:00 Stik s Postojnčani in odprava v J steno Anapurne. 00:50:05 Odprava v Patagonijo 85'/86'. 00:57:20 Prvi vzponi na Cerro Torre in Cesare Maestri ter alpinistična etika skozi čas. 01:08:25 Odprava na Broad peak (8051m) v pakistanski Karakorum. 01:13:00 »Koliko prstov bi dal za himalajski vrh« in prigoda s Francozi na Cerro Torre. 01:15:45 Stik z letenjem. 01:17:35 Ideja in izvedba letenja okoli sveta z ultralahkim letalom in izkušnja s Kamčatke. 01:25:50 3x v celoti obletel svet. 01:31:10 Letenje v Himalaji. 01:36:30 Obvladovanje strahu. 01:41:35 A je planet Zemlja res okrogel? 01:43:40 Merjenje onesnaženosti v zraku (črni ogljik) in klimatske spremembe. 01:50:55 Klimatske spremembe. 01:57:30 Napovedi ter trendi klimatskih sprememb? 02:00:10 Kaj lahko naredimo? Kam gremo? ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Dr. Gregor Dolinar je matematik, profesor, mentor srednješolcev na matematičnih olimpijadah, maratonec, gornik, gorski reševalec in od leta 2022 predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Gorski reševalci pridejo takrat, ko se v gorah stvari zapletejo – ko znanje, požrtvovalnost in pripravljenost pomagati odločajo o izidu zahtevnih situacij. Z Gregorjem se pogovarjava o odgovornosti vodenja takšne organizacije, o izzivih sodobnega gorskega reševanja ter o odgovornosti vseh nas, ki vstopamo v gorski svet. Posebej se ustaviva pri letu 2025 v gorah z vidika gorskih reševalcev in pri trenutkih, ko se uživanje v lepotah gora spremeni v nekaj povsem drugega. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:02:15 Nedavno reševanje v Prisanku in vpletenost avstrijskega helikopterja. 00:07:15 V kakšnem stanju je gorsko reševalna služba v Sloveniji? 00:14:40 Gregorjeva odločitev za pridružitev k GRS. 00:17:55 Današnji turisti v gorah. 00:22:10 Še malo nesreč, kolikor neumnosti. 00:26:30 Množičnost v gorah ter s tem povezane težave. 00:31:15 Gregor Dolina je tudi redni profesor matematike. 00:36:40 Vodja srednješolcev na matematični olimpijadi. 00:39:10 Kako postati gorski reševalec/ka? 00:45:00 Sodobni izzivi gorskih reševalcev dandanes? 00:51:10 Leto 2025 z vidika gorskih reševalcev. 00:54:45 Reševanje nesreč z jadralnimi padali, kolesi in pri vodnih športih. 00:58:40 Ustrezna ali neustrezna obutev. 01:02:40 Vzroki za nesrečne v gorah? 01:06:30 »Ljudem je nerodno, če delajo neumnosti.« 01:09:50 Ni na GRS ne zaračunavala reševanje? 01:13:45 Velik delež reševalnih v gorah je nepoškodovanih. 01:17:15 Samoumevnost pomoči GRS!? 01:22:30 Obremenitve in izpostavljenost reševalk in reševalcev. 01:25:45 Prigoda z reševalne akcije na Grintavcu in pod Kočno. 01:32:00 Gregorjev prosti čas v gorah. 01:35:10 Povezanost in prijateljstvo med reševalci. 01:38:45 Družine članov GRS. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Z nami V STENI je tokrat Ajda Remškar – nekdanja tekmovalka v športnem plezanju, matematičarka, dvakratna podiplomska študentka in danes selektorica slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju. Od leta 2022 vodi mlade tekmovalke in tekmovalce ter aktivno sooblikuje sedanjost in prihodnost slovenskega športnega plezanja. Z Ajdo sva se pogovarjala o človeški plati mladih plezalcev, o psihologiji uspeha in vzgoji v vrhunskem športu. Dotiknila sva se izzivov, ki jih prinašata slovenski in mednarodni prostor, ter pomena vodenja mladincev, ki – kot pravi sama – niso »tipični najstniki«. Razmišljala sva tudi o tem, zakaj je plezanje lahko veliko več kot le šport. Za Ajdo, ki ostaja izjemno predana plezalka, tako v skali kot na tekmah NLP lige. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00 - Uvod in predstavitev: Kdo je Ajda Remškar? 00:01:41 - Od matematičarke do selektorice: Kako je prevzela vlogo? 00:03:39 - Matematika v steni: Plezanje kot reševanje ugank 00:04:46 - Kaj točno počne selektor mladinske reprezentance? 00:08:10 - Izzivi dela z najstniki (in branje mailov) 00:13:20 - Upravljanje čustev: Razlika med Ajdo in trenerji 00:16:35 - Krizni menedžment na tekmah: Pozabljeni potni listi in hitre rešitve 00:22:45 - Izobraževanje in ženske v vrhunskem športu (WISH program) 00:29:44 - Prednost slovenske majhnosti in povezanost trenerjev 00:36:40 - Slovenija vs. Škotska: Infrastruktura in kultura 00:57:00 - AI trenerji in izkušnja z "Lattice Training" 01:02:40 - Zakaj ima Slovenija najboljše navijanje na tekmah? 01:07:10 - Rivalstvo znotraj ekipe: Fantje vs. dekleta 01:11:40 - Težko delo selektorja: Kako izbrati, kdo gre na tekmo? 01:19:40 - Talent ni dovolj: Padec motivacije in resnost treninga 01:30:30 - Nasvet za starše: Podpora vs. vmešavanje 01:37:30 - Ajda zasebno: Tekmovanje v rekreativni ligi 01:43:20 - Osebni uspeh: Vzpon v smeri Pikova Dama (8b) 01:46:40 - Kaj Aidi pomeni plezanje? (Odklop in ljudje) 01:49:15 - Definicija uspeha: Medalje niso vse 01:52:00 - Ženske na vodilnih položajih v plezanju 01:55:10 - Kondicija slovenskega plezanja in "Janja efekt" 01:59:15 - Tabu teme: Motnje hranjenja in teža ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Tokrat je z nami V steni Marjan Kregar – alpinist, nekoč vrhunski alpinist, alpinistični inštruktor, gorski vodnik in gorski reševalec. Velik del svojega življenja je preživel v gorah: v stenah domačih Kamniških planin in visoko v Himalaji, kamor se še danes rad vrača. Plezal je prvenstvene smeri, stal na vrhu osemtisočaka in to pozimi, predvsem pa je v svet gora popeljal nešteto ljudi. Gore jim je razkrival na svoj način: poseben, čist in iskren. Iz preproste, a globoke ljubezni do gora, do gibanja v njih in do vsega lepega, kar lahko človek tam zgoraj doživi, če se jih loti vsaj malo tako, kot se jih loteva Marjan. Bil je mentor številnim alpinistom in gorskim reševalcem. Njegova zakladnica znanja in izkušenj je težko opisljiva, zagotovo pa velika. Da bi Marjanove gore zares začutili, bi se bilo treba z njim podati tja gor. Nekaj tega duha pa bo, upam, tokrat z nami – V steni, Marjan Kregar, eden najbolj spoštovanih članov naše alpinistične, vodniške in gorsko-reševalne skupnosti. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta 00:00:30 Uvod. 00:01:50 Kaj so mi gore dale v življenju? 00:06:55 Alpinistični odseki – nekoč in danes. 00:12:55 Številne podzvrsti alpinizma in težave. 00:18:35 Zanimanje za alpinistične odprave. 00:22:20 Alpinist mora bit mazohist in egoist. 00:24:15 Službe nekoč in danes. 00:29:20 Kakšna je vloga AO-jev in PD-jev? 00:36:35 Služba v podjetju Titan in razvoj cepina ter ostale opreme. 00:46:20 Oprema nekoč in danes? 00:52:00 Ustavljanje s cepinom, zdrsi in prigoda z zimske Brane. 00:59:10 Hoja z derezami. 01:03:30 Meja med planinstvom in alpinizmom je ponekod zabrisana. 01:08:10 »Potaknjenci« - slabo zabiti klini. 01:15:50 Odprava na Gangapurno (7455m) in nova smer. 01:24:35 Prijateljstvo s Stanetom Belakom – Šraufom, odprava Dhaulagiri 85' in zgodba z jakom. 01:33:15 Odprava Dhaulagiri 86'. 01:39:45 Zimska odprava na Dhaulagiri 87' in dosežen vrh. 01:50:35 Simpatija z Gunze. 01:58:25 Umetnost življenja. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
France Urbanija je bil v duhovnika posvečen leta 1968. Svoje pastoralno poslanstvo je opravljal v več slovenskih krajih, najgloblji pečat pa je pustil kot župnik na Dovjem, kjer je deloval med letoma 1983 in 2009. Že v mladosti se je navdušil nad planinstvom, pozneje pa je kot duhovnik organiziral številne večdnevne izlete, tudi v visokogorje. Poleg svojega temeljnega duhovniškega poslanstva se je loteval tudi številnih projektov posvetne narave. Vodil in soustvarjal je gradbene posege na domačem župnišču ter pri cerkvah na Dovjem in v Mojstrani, pa tudi pri kapeli v Vratih. Sodeloval je pri postavitvi kipa Jakoba Aljaža na Dovjem, postavil več obpotnih znamenj, njegov najpomembnejši in najbolj prepoznaven projekt pa je bila ponovna izgradnja Aljaževe kapele na Kredarici. Zaradi obsežnega njegovega delovanja ga je nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar poimenoval »drugi slovenski Aljaž«. Številni pa so ga zaradi njegove dobrote, močnega pečata, ki ga je pustil v krajih pod Triglavom, ter izjemne osebnosti in globoke gorniške predanosti preprosto imenovali triglavski župnik. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:55 Živeti življenje je privilegij. 00:06:05 Lepota odrešuje svet. 00:09:20 Gledati in videti, poslušati in slišati? 00:13:45 Kjer tišina šepeta. 00:16:20 Biti zadovoljen s tem kar imamo. 00:22:20 Prvi izleti v hribe. 00:26:20 Pašnja na planini Košutna, zimski Grintavec in vzpon v Planjavi. 00:31:00 Vožnja s helikopterjem 00:34:45 Klic v duhovniško poslanstvo. 00:39:25 Izleti na Grosslockner. 00:44:20 Izlet na Mont Blanc 00:49:05 Dinko Bertonclej. 00:57:05 Kako sem prišel na Dovje? 01:00:45 Pobudi za izgradnjo Triglavsko kapelo in Aljažev spomenik. 01:04:35 Odprtje in blagoslov kapele na Kredarici. 01:08:00 Slovenski planinski muzej in vpisne knjige s Kredarice ter Vrat. 01:12:45 Mlakarjeva koča pod Rzenikom. 01:15:50 Triglavska kapela Marije Snežne. 01:20:15 Reliefi zavetnikov v kapeli in maše na Kredarici. 01:26:35 Poroke pod Triglavom. 01:30:00 »Na vrhovih gora srečamo Boga!« 01:36:30 Ob obiskih v bolnici. 01:41:20 Križ na Škrlatici. 01:49:45 Kip Jakoba Aljaža na Dovjem. 01:57:00 Jakob Aljaž ne bi bil odobraval tega vedenja. 02:01:00 Aljaž – najprej Slovenec, a hkrati tudi Evropejec. 02:05:40 Vsestranskost Jakoba Aljaža. 02:11:40 Vprašanja zakaj? 02:15:50 Vesel čas Božiča. ============================ Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Franc Pepevnik, za prijatelje Aco, sodi med vrhunske alpiniste vzhodne Slovenije, med tiste, ki jim preprosto pravimo Štajerci. Prav ti so bili v 80. in 90. letih pomemben, morda včasih premalo opažen del samega vrha slovenskega alpinizma. Podpisali so se pod številne zahtevne vzpone in prvenstvene smeri – doma, v Alpah, Južni Ameriki in Himalaji. Med najvidnejšimi, vodilnimi in najmočnejšimi med njimi je bil prav Aco. Veljal je za pravo alpinistično »mašino«: sodeloval je na številnih odpravah, stal na vrhovih štirih osemtisočakov, postal gorski vodnik in še danes ostaja aktiven gorski reševalec. Kot pravi sam, brez ljubezni do gora, globokega pomena prijateljstva ter močnega čuta za odgovornost do sočloveka vsega tega ne bi bilo mogoče doseči. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta 00:00:30 Uvod. 00:01:35 Ljubezen do gora. 00:06:00 Čut za odgovornost do soljudi 00:10:25 Prve alpinistične izkušnje. 00:15:00 Srečanje s Tonetom Škarjo v Logarski dolini in prvi izlet čez mejo. 00:19:15 Plezanje s Frančkom Knezom. 00:28:30 Prva odprava v J. Ameriko na Huascaran in Huascaran drugič. 00:36:30 Prva odprava v Himalaji (Gaurishankar). 00:40:30 Izmenjava z alpinisti s Sovjetske zveze. 00:43:05 Odprava na Shivling v indijski Himalaji. 00:55:05 Spregledana generacija in obračanje v gorah. 01:02:20 Prigoda s Paklenice in moč prijateljstva. 01:04:45 »Denar niti slučajno ni vse!« 01:08:45 Prvi osemtisočaki 01:14:45 Cho Oyu leta 1995, vrh in reševanje na gori. 01:25:30 Vrh na Mt. Everestu. 01:41:20 Odprava na Lhotse in spet vrh na osemtisočaku, tokrat s prijateljem. 01:47:45 Kaj je vrh osemtisočaka (himalajske gore)? 01:50:00 Odnos in etika v najvišjih gorstvih sveta. 01:53:40 Smučarska Manaslu in Shisa Pangma 01:58:30 Nesreča vedno zaznamuje ferajn. 02:01:20 Hinavščina na Broad Peaku 02:04:40 Privlačnost gora, zmožnost sestopa in potrpežljivi domači. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Tokrat V steni gostimo človeka, ki je pustil močan pečat v svetu slovenskega športnega plezanja — kot vrhunski tekmovalec, izjemen skalni plezalec, drzen solo plezalec in kasneje tudi kot podjetnik. V 90. letih je Aljoša Grom sodil med najboljše slovenske plezalce. Bil je večkratni državni prvak ter eden prvih Slovencev na stopničkah svetovnega pokala. A njegova pot se ni ustavila pri tekmovanjih — v skali je brez vrvi preplezal številne smeri, ki si jih večina ne bi upala niti poskusiti. Ko se je njegova tekmovalna kariera počasi zaključevala, je ustvarjalno energijo in zagnanost preusmeril v podjetništvo. Že na začetku plezalne poti je v domači garaži izdeloval svoje prve plezalne oprimke. Iz te ideje se je kasneje rodila blagovna znamka Lapis, ki danes ponuja na stotine različnih grifov in volumnov ter je prisotna v plezalnih centrih po vsem svetu. Danes stoji na čelu plezalnega centra Verd, kjer med drugim trenira tudi Janja Garnbret. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta 00:00:30 Uvod. 00:01:50 Retovje – hišno plezališče 00:05:55 Začetni stik s plezanjem 00:08:15 Plezalne stene v začetku 90. let in izdelava opreme ter oprimkov doma. 00:13:40 Takratna plezalna scena. 00:18:40 Plezanje v ZDA. 00:20:40 Plezalna tekmovanja in tekmovalna inteligenca. 00:25:40 7x državni prvak in prvi Slovenec (moški) z zmago v svetovnem pokalu. 00:30:45 Lepote ZDA. 00:33:00 Plezanje brez vrvi in prigoda s Pokljuke. 00:38:50 Plezanje brez vrvi težjih smeri. 00:44:20 Prigoda izgube zavesti pri plezanju zaledenelega slapu in vprašanje smisla. 00:47:30 Vožnja z enduro motorjem in hitri avtomobili. 00:51:15 Postavljanje smeri in inovacije. 00:59:05 Evolucija plezanja in pomen kakovostnega postavljanja smeri. 01:07:50 Pomen gibljivosti in ogrevanja pri plezanju. 01:10:40 Kaj vse danes počne Aljoša Grom? 01:12:15 Plezalni centri danes? 01:16:10 Plezalni center Verd, obiskovalci in scena tam. 01:23:00 Status plezanja v Sloveniji danes in problem pomanjkanja strokovnega kadra. 01:27:50 Resni treningi in starost otrok. 01:32:10 Na Verdu trenira tudi Janja Garnbret. 01:36:35 Važno je srce! 01:39:20 Kariera po športni karieri in blagovna znamka Lapis. 01:46:35 Dostopnost do plezališč in samota. -------------------------- Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)
Tokrat so z nami V steni tako imenovani Drežniški samorastniki – neformalna skupina gornikov, plezalcev in alpinistov z Drežnice in bližnje okolice, ki so predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja največ plezali v primorskih stenah, zlasti v Krnskem pogorju. Na svojevrsten način so živeli svet vertikale – svet, poln avanture, tesne povezanosti z naravo, gorami, domačo skupnostjo in pravim prijateljstvom. Kot celotno dolino Soče so tudi vasi v zavetju veličastnega Krna zaznamovale strahote prve svetovne vojne in njene posledice – povojna odtujitev od Slovenije, večkratni prehodi v nov družbeni red in nemalokrat težke življenjske razmere. A fantje, tako kot celotna skupnost, so veliko moči in energije za premagovanje življenjskih ovir črpali prav iz gora in sten. S sovoditeljem tokratne epizode Petrom Podgornikom, ki mu je bilo dano vstopiti v svet drežniških fantov, so z nami danes: Albin Kapitan – Kapetn, Jože Rakušček – Cerkovnik, Mirko Kurinčič in Rado Rakušček. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvod. 00:02:00 Kdo so (bili) Drežniški samorastniki? 00:06:25 Življenje v Drežnici nekoč. 00:09:05 Vpliv prve svetovne vojne na Soško dolino. 00:14:10 Prihod italijanskih vojakov v Drežnico in izseljevanje. 00:21:50 Čas med vojnama. 00:24:00 Prigoda pastirjev s strelo na Krnu. 00:30:55 Čas po drugi svetovni vojni in stik s plezanjem. 00:33:35 Železje v Krnskem pogorju. 00:39:05 »V hribe se je šlo samo, ko je bilo nujno.« 00:41:45 Prve plezalne izkušnje. 00:46:45 Stik z »zunanjim« alpinizmom. 00:51:15 Alojz Fon – Huljo. 00:56:55 Alpinistična aktivnost Drežničanov. 01:02:20 Huljo v Chamonixu. 01:06:05 Drežničani. 01:13:10 Gorski reševalci, planinci, dobri pevci in eno kladivo. 01:20:30 Tekaški rekord na Krn in drugi športi. 01:24:55 Peter gre v Patagonijo sam, brez Hulja. 01:30:25 Alpinizem Drežniških samorastnikov. 01:38:20 Brez Angela varuha ne gre. 01:43:50 Zavetje Krna. 01:47:30 Drežnica danes. 01:50:10 Ognjemet. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Anja Petek je opravila prvo žensko zimsko ponovitev Čopovega stebra v Triglavski severni steni, izpeljala zahtevno povezavo zimskega trisa Skalaških smeri ter preplezala slovito Heckmaierjevo smer v severni steni Eigerja. Je tudi avtorica številnih prvenstvenih smeri v slovenskih stenah. Prve odpravarske izkušnje je pridobila v Kirgiziji na sedemtisočaku, kasneje pa nadaljevala v Peruju, kjer je med drugim preplezala tudi prvenstveno smer na šesttisočak Hualcan. Leta 2024 je skupaj s Patricijo Verdev opravila prvenstveni vzpon in prečenje 6243 metrov visoke gore Lalung I v indijski Himalaji. Za ta vzpon sta kot prvi Slovenki prejeli posebno priznanje mednarodne strokovne žirije Zlatega cepina za ženski alpinistični podvig leta 2024. Anja je vzgojiteljica predšolskih otrok ter profesorica pedagogike in andragogike. Ima opravljen program ZDT in je poklicno usmerjena v psihoterapijo. Je nedvomno alpinistka, ki je v zadnjih letih najbolj zaznamovala slovenski ženski alpinizem. 00:00:00 Uvod 00:02:20 Posebno priznanje Zlatega cepina za ženski alpinizem. 00:05:55 Moč in sporočilnost knjig. 00:09:05 Kaj mi pomeni vzpon in priznanje? 00:15:35 Plezamo zase! 00:19:20 Dogodek - Zlati cepin. 00:22:15 Odprava Lalung 1 2024 in v navezi s Patricijo Verdev. 00:28:40 Ideja za Lalung 1. 00:35:00 Stena ali greben? 00:38:15 Potek odprave Lalung 1. 00:44:00 Medvedi v baznem taboru. 00:49:55 Vzpon na goro. 54:05 Prva odpravarska izkušnja na Pik Lenin v Kirgiziji. 01:01:05 Anjini prvi stiki z gorami in s plezanjem. 01:07:00 Odprava v Perujske Ande 01:16:05 Še enkrat Peru in nova smer 01:20:10 Prva ženska zimska ponovitev Čopovega stebra 01:32:00 Zima, 3 dni, 3 smeri - "Skalaški tris." 01:42:20 Zahtevnost zimskih ponovitev in sloves Čopovega stebra. 01:45:00 Anjin alpinizem poleti in čar raziskovanja pri plezanju novih smeri. 01:51:15 Zaupanje med soplezalcema. 02:00:10 Kaj mi pomeni alpinizem? 02:05:10 Raziskovanje ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
V 65. epizodi gostimo izjemen dvojec – očeta in hčer, trenerja in športnico, ki ju povezuje ljubezen do narave, gora in športa. Maruša Tereza Šerkezi je mlada, nadvse obetavna gorska in cestna kolesarka, članica ekipe Cube Factory Racing. Že pri rosnih letih se lahko pohvali s številnimi uvrstitvami na zmagovalne stopničke v mednarodni konkurenci, tako v olimpijskem kot tudi v kratkem krosu. Med njenimi dosežki posebej izstopa naslov evropske prvakinje, septembra letos pa je v švicarski Crans Montani postala še mladinska svetovna prvakinja v olimpijskem krosu. Matjaž Šerkezi je dolgoletni strokovni sodelavec in vodja Učnega centra pri Planinski zvezi Slovenije. Njegovo delo zajema področja alpinizma, varnosti v gorah, turnega kolesarstva, tekmovalnega turnega smučanja in druge povezane dejavnosti. Matjaž, oče treh otrok, je alpinist, inštruktor alpinizma, inštruktor gorskega reševanja ter vodnik turnega kolesarjenja. Poleg tega je navdušen rekreativni tekač na dolge proge in kolesar, v zadnjih letih pa tudi trener ter prvi spremljevalec športne poti svoje hčere. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod. 00:00:30 Maruša Tereza in Matjaž Šerkezi 00:02:00 Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2025. 00:06:45 Disciplini kratek kros in olimpijski kros. 00:11:55 Svetovna mladinska prvakinja 2025. 00:14:00 Na napakah se učimo. 00:16:25 Sodobni šport – moderno gladiatorstvo? 00:20:00 Odprtost za novosti in kako biti »pri miru« - počivati? 00:26:15 Pomen daljšega počitka med tekmovalnimi cikli in treningi. 00:31:50 Marušini športni začetki, hribolazenje in plezanje. 00:37:25 Srednješolske obveznosti in prosti čas. 00:44:50 Oče in hči, trener in športnica. 00:50:15 Družina in podpora doma. 00:53:50 Vzdušje na tekmah. 00:58:35 Stres na tekmah in »prah na medaljah.« 01:02:00 Motivacija in razlika med gorskim ter cestnim kolesom. 01:06:10 Marušini ekipi KD Rajd in Cube Factory Racing. 01:10:35 Profesionalna raven tekem najvišjega ranga. 01:15:30 Pomen individualne obravnave športnice(ka). 01:18:20 Motivacija in trening brez izgovorov. 01:21:45 Pasti športa? 01:27:25 Vloga staršev pri otrocih športnikih. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
V tokratni oddaji V STENI gostimo Jureta Bornška – diplomiranega fizioterapevta, specialista manualne terapije in nekdanjega reprezentanta v športnem plezanju, ki je v mladinskih kategorijah dosegel številne vidne uspehe. Jure je svojo poklicno pot zgradil na presečišču dveh velikih strasti – plezanja in poglobljenega razumevanja človeškega telesa. Izkušnje iz vrhunskega športa so mu odprle vpogled v ozadje poškodb, rehabilitacije in preventivne oskrbe, kar danes uspešno prenaša v svoje delo. Danes vodi zasebno fizioterapevtsko ambulanto v Ljubljani, sodeluje s številnimi športniki in reprezentancami, obenem pa je bil nepogrešljiv član slovenskega strokovnega tima na kar štirih zaporednih olimpijskih igrah – v Pjongčangu, Tokiu, Pekingu in Parizu. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:30 Uvod. 00:01:25 Olimpijske igre in vloga vodje fizioterapevtskega teama. 00:08:30 Fizioterapevtska urgiranja na prireditvah. 00:12:25 Fokus, mir in tišine ter izkušnja Žana Koširja na OI. 00:17:00 Olimpijske igre napram ostalim športnim dogodkom. 00:20:10 Kako izgleda olimpijska vas? 00:25:35 Varnost na OI in stik s »svetovnimi športnimi zvezdniki?« 00:31:45 Prigoda z »zategnjenim hrbtom« Andreje Leški. 00:34:30 (Ne)atraktivnost otvoritvene/zaključne prireditve OI? 00:37:35 Fizioterapevtsko delo v Juretovi ambulanti in pomen ogrevanja pred aktivnostjo. 00:41:30 Napake rekreativnih plezalcev. 00:45:10 Pomen poznavanja in razumevanja plezalnih osnov. 00:49:55 Plezalni centri in varnost. 00:59:00 Psi v plezališčih in plezalnih centrih. 01:02:10 Pravilen pristop k prostočasnim aktivnostim. 01:06:30 Ustrezno ogrevanje pred športno aktivnostjo? 01:09:15 »Parkour«, poteg na peto, učenje tehnike. 01:11:25 Pomen in načini raztezanja. 01:20:40 Kaj je zdravja meja (pri naših prostočasnih aktivnostih)? 01:26:10 Pomen spanja, pivo po plezanju in (ne)zdrava prehrane. 01:32:55 Zdravi prsti in kaj narediti zanje? 01:38:30 Vaje za kontra mišice in različni mehanizmi poškodb. 01:44:25 Kam ali komu na fizioterapijo? 01:49:15 Čakalne dobe pri fizioterapiji. 01:54:50 Kdaj z resnejšimi treningi pri otrocih? 02:03:30 Ali bo moj otrok »naslednja Janja?« 02:06:15 Namen ali smisel športa za otroke? 02:10:25 Kaj pa še počne Jure? ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Viki Grošelj je svojo alpinistično pot začel leta 1967 in se ji popolnoma predal. Z odličnimi vzponi si je prislužil mesto v ekipi jugoslovanske himalajske odprave, ki je na 8463 metrov visokem Makaluju preplezala novo smer v mogočni južni steni. To je bil mejnik, ki je slovenski alpinizem postavil na svetovni zemljevid ter navdihnil številne generacije za vrhunske vzpone v najpomembnejših gorstvih sveta. Viki je 10. oktobra 1975 stal na Makalujevem vrhu. Skupno je dosegel vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov. Je prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh celin. Kot aktiven alpinistični smučar je med drugim smučal tudi z vrha Čo Oja. Sodeloval je na več kot tridesetih odpravah, a njegova alpinistična sled presega zgolj plezanje. Je alpinistični inštruktor, gorski reševalec, športni pedagog in pisatelj. S svojim izjemnim pripovednim darom ter več kot dvajsetimi avtorskimi knjigami je zgodbe slovenskega alpinizma približal tudi tistim, ki sami morda nikoli niso stopili v svet gora. Za svoje delo in dosežke na področju alpinizma je prejel številna priznanja. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod. 00:02:45 Zaljubljen v Nepal. 00:05:35 Podobe Nepale v očeh zahodnega človeka. 00:14:10 Viki – »Benjamin« odprave Makalu 1975. 00:19:05 Mladostno plezalno obdobje pred Makalujem in zanimanje za odprave danes. 00:28:05 Čas po Makaluju. 00:37:15 Prve preplezane velike himalajske stene in smeri na Makaluju do leta 1975. 00:43:00 Teža slovesa slovenskega vrhunskega alpinizma in himalajizma. 00:47:10 Zakaj danes najvišji vrhovi (7500m+) niso tako popularni? 00:54:30 Koliko Slovencev se v zadnjem času podaja na osemtisočake – in kaj pomeni Himalaja pozimi? 00:59:55 Vpliv velike nadmorske višine na delovanje človeka. 01:02:30 Odprava Hindukuš 1977 in projekt - vsi najvišji vrhovi celin. 01:08:10 Kaj je pravi alpinizem in prigoda s smeri Y. 01:10:00 Lepote ne-plezalnega dela odpravarstva. 01:13:00 Kamin V. plezalne stopnje visoko na Everestu in Z greben Everesta po letu 1079. 01:20:00 Alpinizem je tudi nevaren in lastno soočenje s tveganjem (na Annapurni). 01:25:45 Alpinisti in domači, ki jih čakajo doma. 01:29:25 Moč doma in pomen notranjega ravnovesja. 01:33:30 Pakistanski Karakorum ali nepalska Himalaja. 01:36:20 Vikijevi prvi dve knjigi. 01:38:35 Pripovedni dar skozi obsežen Vikjev alpinistični literarni opus. 01:41:50 Literatura in humanitarnost. 01:45:25 Alpinizem in potreba po izražanju doživetega. 01:51:00 »Ko sem prvič zagledal steno Makaluja…?« 01:54:35 Pot ali cilj? Pot in cilj? 02:02:05 Izlet v Tibet in Nepal pomladi 2026 ter razstava o slovenskem himalajizmu v Pokhari (Nepal). ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Filip Princi je že od malih nog povezan z aktivnostmi v naravi in gorah. Pri štirinajstih letih se je udeležil alpinistične šole na AO Nova Gorica. Leta 2019 je opravil tečaj lednega plezanja, z orodji je poskusil tudi v skali, nato pa se mu je odprl nov svet plezanja. Popolnoma se je zaljubil v športno disciplino orodnega plezanja, imenovanega s tujko drytooling. Ena najmlajših plezalnih disciplin ga je povsem prevzela in ji je posvetil veliko časa in energije. Postal je vodilni »drajtulaš« v Sloveniji, ki je preplezal številne zahtevne smeri v skali. Med njegovimi dosežki so smeri z ocenama D14 in D15, maja letos pa je opravil drugo ponovitev smeri Paralel World z oceno D16 v italijanskem plezališču Tomorrow's World, ki velja trenutno za eno najtežjih v tej športni disciplini. Filip je opravil tudi več ponovitev kombiniranih ledno-skalnih smeri. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod. 00:01:45 Filipova otroška povezava z naravo. 00:06:40 Vpis v alpinistično šolo in delo na bolder steni. 00:10:15 Stik s cepini in domača plezalna stena. 00:14:40 Vajeniška plezalna doba in prijateljstvo s Tinetom Cudrom. 00:22:40 Kaj je plezanje z orodji (orodno plezanje, drytooling, tulanje)? 00:26:30 »Friko s cepini« in težavnostna lestvica. 00:34:55 Vznemirljivost plezanja in treniranja. 00:41:55 Kako je Filip treniral za najtežjo smer? 00:46:25 Treniranje moči in vzdržljivosti. 00:52:45 Smer Paralel World (D16) v plezališču Tomorrow's world (Dolomiti, Italija). 00:56:20 Plezanje mix-ov (kombiniranih smeri). 00:59:05 Predanost cilju – najtežji smeri. 01:06:15 »Smer sem še enkrat ponovil!?« 01:12:35 Dva stila prostega plezanja pri drytoolingu (DTS ali 4/9). 01:19:10 Izzivi in cilji po preplezani najtežji preplezani smeri? 01:23:45 Perspektiva športne discipline? 01:26:50 Kako začeti s tulanjem? 01:33:00 Filipov prehranski režim in držanje plezalne forme. 01:35:40 S šport sem pridobil prave prijatelje. 01:40:30 Kaj mi pomeni (ta) šport? ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Že od malih nog je bila Alenka Mali obdana z naravo in pustolovščinami – njena starša, Monika Kambič in Klemen Mali, vrhunska alpinista, sta ji predala ljubezen do gora in življenja na prostem. Danes živi v Squamishu, v kanadski Britanski Kolumbiji, a ostaja tesno povezana s svojimi slovenskimi in argentinskimi koreninami. Alenka je uspešna profesionalna deskarka na snegu prostega sloga, base jumperka in plezalka. Ob tem ostaja zvesta sebi in svojim načelom, dejavna na številnih področjih življenja. Je ustanoviteljica neprofitne organizacije Lux Snow, ki povezuje dekleta pri turnem smučanju in deskanju, ukvarja se s fotografijo in filmsko produkcijo, načrtuje pa tudi začetek šolanja za gorsko vodnico. Tokrat se nam v steni pridruži odločna in navdihujoča mlada ženska, ki verjame, da iz cone udobja ne zraste nič dobrega – vrhunska športnica in prizemljena avanturistka, Alenka Mali. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod. 00:01:50 Alenkini base skoki na Hrvaškem in v Sloveniji. 00:04:40 Začetki skakanja. 00:07:50 Trenutek, ko skočiš. 00:11:35 Številke v base-u. 00:17:40 Base skupnost v Squamishu. 00:20:05 Nesreče pri base-u in Alenkina nesreča. 00:28:55 Ocenjevanja tveganja in teža sprejemanja odločitev. 00:32:15 Posledice slabih izkušenj. 00:37:00 Delovanje možganov v kritičnih trenutkih. 00:40:20 A znam reči NE? 00:44:40 »Pritiski od zunaj.« 00:50:10 Kaj je to freeride smučanje? 00:58:00 Odmor od tekmovanj. 01:00:40 Plazovna varnost (na tekmovanjih in sicer)? 01:05:30 S snowboardom v prepad!? 01:13:25 Film »The Begining« (https://www.alenkamali.com/) 01:16:30 Now filmski projekt in projekt Luxsnow (https://lux-snow.com/) 01:20:25 Alenkino plezanje. 01:26:40 Pustolovščine položene v zibelko. 01:32:35 Vizija poklica gorske vodnice. 01:36:00 Dom in plani za prihodnost. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Damjan Bevk je pripadnik Slovenske vojske z nazivom častnik – prvi pilot ter vodja posadke vojaškega helikopterja. V več kot 25 letih službovanja si je pridobil bogate izkušnje v vojaškem letalstvu. Svojo letalsko pot je začel že pri šestnajstih letih z jadralnim letenjem. Kasneje je opravil šolanje za civilnega pilota, nato pa se posvetil vojaškemu letenju, kjer svojo kariero uspešno nadaljuje še danes. Poleg službenih dolžnosti v Slovenski vojski sodeluje tudi pri številnih civilnih nalogah: pri helikopterski nujni medicinski pomoči, prevozih dojenčkov v inkubatorjih ter reševalnih akcijah v gorah. S helikopterjem je sodeloval v številnih gorskih reševanjih po vsej Sloveniji, največkrat prav na zahtevnih terenih slovenskih Alp. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod. 00:01:30 Primorski alpinizem in GRS Ajdovščina. 00:04:00 Oprema pilota. 00:08:15 Dejanovi začetki letenja in pilotsko usposabljanje. 00:14:50 Razlike med letalom in helikopterjem. 00:19:05 Zahtevno pilotsko šolanje. 00:24:15 Pravila letenja. 00:28:15 Organizacija helikopterskega reševanja v gorah v Sloveniji. 00:33:00 Aktivnosti helikopterskih enot SV v civilne namene poleg reševanja v gorah. 00:35:05 Jutranji sestanek posadke v pripravljenosti za gorsko reševanje na Brniku. 00:42:25 Pomen ustreznega komuniciranja med posadko. 00:48:00 Posadka se mora poznati med seboj. 00:51:00 Ocena tveganja in pomen pravega odločanja. 00:55:05 Pridobivanje informacij in podatkov o aktualnem vremenu za posadko. 01:00:00 »Ko si enkrat v zraku mora vedno biti izhod!« 01:06:05 Ko pride klic na pomoč? 01:13:35 Težavna stenska reševanja. 01:17:45 Letalsko izrazoslovje (letalska frazeologija). 01:21:45 Komunikacija med reševalno akcijo. 01:27:40 Razlika pri letenju poleti in pozimi ter vpliv višine na helikopter. 01:32:25 Ob klicu na pomoč sporočimo tudi kakšno je vreme. 01:36:40 Kaj narediti, ko se zgodi nesreča? 01:44:00 V območju delujočega helikopterja je potrebno biti zelo previden. 01:47:00 Ljudje smo reševalcem zelo hvaležni. 01:50:30 Z leti se tudi odnos letenja spreminja in pomen predajanje znanja in izkušenj na mlajše. 01:56:40 Damjanov prosti čas. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Peter Ščetinin se je za gore navdušil že v gimnazijskih letih, ko ga je prevzela Buhlova knjiga Nanga Parbat in Ciril Debeljak z opisi vzponov na Steber v Dedcu. Med študijem je začel aktivno plezati in hitro pokazal izjemen talent ter zagnanost. Kmalu je postal eden vodilnih alpinistov svoje generacije v 60. letih prejšnjega stoletja, znan po številnih zahtevnih ponovitvah in prvenstvenih smereh. Veliko teh je preplezal s svojo ženo, pokojno Barbko Lipovšek Ščetinin. Veljal je za odličnega skalnega plezalca, ki se je pogosto odpravljal tudi na samostojne vzpone. Sodeloval je na številnih alpinističnih odpravah – med drugim v Kavkaz (1965), na Pik Lenin (1967), na Istor-o-Nal v Hindukušu (1971) in na Kangbačen v Nepalu (1974). Med njegovimi izstopajočimi dosežki so tudi ena prvih slovenskih ponovitev Heckmaierjeve smeri v Eigerju, solo ponovitev Ašenbrenerjeve smeri v Travniku ter legendarna prvenstvena smer čez Obraz Sfinge v severni steni Triglava, ki jo je leta 1966 preplezal skupaj z Antejem Mahkoto. V novi epizodi podcasta V steni gostimo alpinistično legendo – človeka, ki je nekoč dejal, da se je v gorah iskal in se tam tudi našel. Z nami je neumorni 90-letni zaljubljenec v slovenske gore, vrhunski alpinist, Peter Ščetinin. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:30 Uvod. 00:02:08 Med Trento in Tirolsko. 00:03:50 Vznemirljivost solo plezanje. 00:08:00 Čas študija in alpinistični začetki. 00:12:00 Plezanje z ženo Barbko Lipovšek Ščetinin. 00:16:00 Nesreči v steni Dedca in Piz Badila. 00:25:00 Letenje z jadralnim zmajem in »švercanje« preko meje. 00:29:30 Plezanje nad Tamarjem in zimski alpinizem v 60. letih. 00:32:30 Prvenstvena smer v Obrazu Sfinge v Severni Triglavski steni. 00:40:50 Odprava Kavkaz (1965) na Elbrus in na Pik Lenin (1967). 00:44:20 Odprava v Hindukuš leta 1971. 00:51:40 Odprava Kangbačen leta 1974 in nesreča pri zmajarstvu. 00:55:30 Prijateljstvo Georgom in Heckmaierjeva smer v Eigerju. 00:59:00 Plezanje v Paklenici. 01:05:40 Plezanje v »zrelih letih«. 01:11:40 Spomini na Sfingo. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Peter Podgornik se je z gorami začel resneje ukvarjati leta 1975, ko je skupaj z bratoma Pavlom in Rudijem prehodil velik del Slovenske planinske transverzale. Dve leti kasneje je postal alpinist, nato pa v naslednjih dveh letih še alpinistični inštruktor in leta 1982 še gorski reševalec. Z bratom dvojčkom Pavlom sta tvorila vrhunsko alpinistično navezo. Leta 1981 sta se skupaj udeležila legendarne jugoslovanske odprave v južno steno Lotseja, leto kasneje pa sta s primorsko alpinistično odpravo, v kateri sta bila še Zlatko Gantar in Ivan Rejc, v južni steni Aconcague preplezala novo smer. Tragična smrt brata Pavla leta 1982 v Malem Koritniškem Mangartu Petra ni zaustavila – z neomajno predanostjo je nadaljeval svojo alpinistično pot. Udeležil se je številnih odprav v Himalajo, na Grenlandijo, v Severno Ameriko in večkrat v Patagonijo. Leta 1986 je bil del izjemne odprave, ki je v vzhodni steni Cerro Torreja preplezala divjo in zahtevno novo smer. Peter Podgornik je tudi avtor spletnega alpinističnega vodnika Primorske stene, ki je pomemben prispevek k slovenski alpinistični skupnosti. Za svoje bogato delo na področju alpinizma je prejel več priznanj. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod 00:02:10 Nastajanje spletnega alpinističnega vodnika Primorske stene: www.primorskestene.com . 00:07:10 »Včasih se je več plezalo v hribih.« 00:09:10 Alpinistično obdobje po 2. sv. vojni na goriškem in ustanovitev AO Nova Gorica. 00:14:10 Alpinistični tabor v Vratih ter hribovske aktivnosti med vojaščino. 00:20:50 Alpinistični začetki in pomen alpinističnih novic za skupnost. 00:27:00 Nepokritost alpinistične vodniške literature v Julijskih Alpah. 00:29:55 Zgodbi o prvi šestici v primorskem delu Julijskih Alp in z Razorja. 00:33:40 Cvet primorskih sten. 00:35:50 Slavko Svetličič – Slavc. 00:39:45 Plezanje v Breithornu in Bonattijeve smeri v S steni Matterhorna. 00:44:15 Odprava v južno steno Lotseja leta 1981. 00:51:20 Riccardo Cassin, Ignazio Piussi in Renato Casarotto. 00:55:40 Prva primorska alpinistična odprava v južno steno Aconcaguo. 01:07:30 Še več slovenskih novih smeri v južni steni Aconcague. 01:12:50 Aleš Kunaver in Tone Škarja. 01:16:40 Nesreča brata Pavla v Malem Koritniškem Mangartu in spominski alpinistični tabor. 01:24:45 Prvenstvene smeri in zgodbe o Slavcu (www.slavkosveticic.com). 01:35:20 Odprava Cerro Torre leta 1986. 01:44:28 9 Slovencev na vrhu Cerro Torreja in neljuba izkušnja s Francozi ter Italijani. 01:48:10 Pot domov. 01:50:40 Zgodba s Cerro Adele z argentinske Patagonije. 01:58:40 Spominske alpinistične smeri. 02:00:30 Peter Podgornik in gore. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Domen Škofic je s plezanjem začel že pri šestih letih in hitro pokazal izjemen talent. V mladinskih vrstah je posegal po najvišjih odličjih, nato pa uspešno nadaljeval tudi v članski konkurenci. V letih 2014 in 2015 je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala v kombinaciji, leta 2016 pa je kot prvi slovenski plezalec osvojil skupno zmago svetovnega pokala v težavnosti. Leta 2018 je ta uspeh ponovil s tretjim mestom. V svetovnem pokalu je zbral: 5 zlatih medalj 4 srebrne medalj 5 bronastih medalj Leta 2022 je zaključil svojo bogato tekmovalno kariero in se povsem posvetil plezanju v skali. Do junija 2025 je dosegel impresivne rezultate: 35 smeri z oceno 8c 22 smeri z oceno 9a 6 smeri z oceno 9a+ več smeri težavnosti 8c+ tudi na pogled (on-sight) in na flash 22. maja 2025 je preplezal legendarno smer Move v norveškem Flatangerju z oceno 9b, kar trenutno velja za najzahtevnejšo športnoplezalno smer, ki jo je preplezal Slovenec. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvod. 00:02:10 Velikost bicepsa. 00:06:20 Smer Move - najtežja preplezana slovenska športnoplezalna smer. 00:10:20 Ocena smeri in plezališče Flatanger na Norveškem. 00:17:35 Plezališče Flatanger je tudi za rekreativce. 00:19:30 Plate nekoč in previsi danes. 00:24:55 Najtežje smeri v Španiji in »popravljanje« smeri. 00:29:20 Kako se ogreva Domen Škofic (9a (in več) klajmber)? 00:34:10 Teža motivacije in ohranjanje visoke ravni fizične pripravljenosti. 00:38:25 Pomen in moč vizualizacije. 00:43:51 »Dovolim si biti obseden…!« 00:46:35 Dopolnilne vaje ob plezanju za boljšo storilnost. 00:50:40 Treningi in ostalo za boljše plezanje nikoli ne smejo biti žrtvovanje. 00:55:45 Izražanje svoje unikatnosti in svojega potenciala. 01:02:20 V iskanju notranjega ravnotežja. 01:09:30 Tekme so lahko fantastične učiteljice življenja. 01:11:50 Prihodnost sklanega športnega plezanja. 01:18:20 Smer Move me je spremenila. 01:21:45 Brez notranjega miru bo tudi plezanje slabo. 01:23:30 Kaj danes v športnem plezanju pomeni, da je nekaj »težko«? 01:27:50 Razlika je v tem, kako hitro (ali počasi) posameznik prepleza eno smer v skali. ============================= Planinska zveza Slovenije: Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================
Betka Galičič je svojo plezalno pot začela leta 1981 v alpinističnem odseku Škofja Loka in se hitro uveljavila kot alpinistka. Opravila je številne ponovitve predvsem skalnih smeri, tako v Sloveniji kot v tujini. Leta 1988 sta s soplezalko Ksenjo Lenarčič iz Trbovelj kot prvi Slovenki preplezali legendarno smer Salathé na El Capitanu ter klasiko v severozahodni steni Half Doma v narodnem parku Yosemite v ZDA. Proti koncu osemdesetih let se je vse bolj posvečala športnemu plezanju – v obdobju, ko se je ta disciplina šele rojevala. S svedrovcem v roki je začela opremljati številne nove smeri in urejati plezališča po vsej Sloveniji. Betka Galičič še danes ostaja predana opremljevalka športnoplezalnih smeri. Zvesta sama sebi in svoji ljubezni do skale že več kot 25 let soustvarja slovensko plezalno krajino – za vse nas ljubitelje športnega plezanja. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvod. 00:02:10 Betkina dejavnost v kanjonu Čikole (HR). 00:08:15 Hrvaška plezalna skupnost in plezališča na Hrvaškem. 00:11:50 Odnos skupnosti do (pre)opremljevalcev smeri. 00:15:15 Potencial za nove smeri? 00:19:00 Oprema za (pre)opremljanje smeri. 00:22:15 Občutek in izkušnje opremljevalca ter število narejenih smeri. 00:25:30 (Ne)hvaležnost plezalne skupnosti in prispevek: PROJEKTOSP5 na 1919. 00:34:00 Plani in potencial za nova plezališča? 00:39:25 Betkini plezalni začetki v AO Škofja Loka. 00:43:20 AO Škofja Loka v 80-ih. 00:47:10 Plezanje v Dolomitih in zgodba s Civette. 00:52:15 Odprava v Yosemite, ZDA. 00:55:30 Plezanje smeri Salathe v El Capitanu. 01:03:30 Od alpinizma k športnemu plezanju. 01:07:55 Športno plezalni izleti in začetka vrtanja. 01:11:20 Zadovoljstvo ob opravljenem delu. 01:13:25 Kam gre pa Betka najraje plezati?
Boštjan Gortnar v gore zahaja že od malih nog, svojo ljubezen do planin pa je v začetku 90. let prejšnjega stoletja nadgradil z aktivnim delom kot markacist pri Planinskem društvu Medvode. Od takrat dalje je nepogrešljiv del srčne skupine prostovoljcev, ki skrbijo za urejenost in varnost več kot 10.000 kilometrov planinskih poti po vsej Sloveniji. Boštjan že vrsto let vodi številne delovne akcije na terenu, bil je načelnik markacistov domačega društva, markacist inštruktor ter dolgoletni član Komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije. Trenutno deluje kot član strokovnega odbora za tehnična vprašanja, kjer s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pomembno prispeva k razvoju in vzdrževanju planinske infrastrukture. Tokratni gost podcasta V steni je strokoven, predan in izjemno izkušen markacist – Boštjan Gortnar. Teme, ki smo jih obdelali: Uvod. Markacisti tudi s helikopterjem. Planinske poti se niso naredile same. Poškodbe planinskih poti in prostovoljstvo. Pri markacistih je luštno. Delo markacistov je zelo raznoliko. Jalovec je zahtevna gora. Oprema markacistov, težki nahrbtniki in prigoda z akcije s Triglava. Prigoda z akcije s Triglava in specifičnost zavarovane poti na Triglavu Kako se dela markacisti nameščajo jeklenice in druga pomagala? Zavarovane plezalne poti (»ferrate«) in problem obrabljene gladke skale. Obiskanost Triglava in delo v gozdu. V letu 2025 je registriranih 941 markacistk in markacistov. Pomen delanja poti ob ustanovitvi SPD in Knafelčeva markacija. Za narisati lepo markacijo je potrebno kar nekaj vaje. Smerne table, druge oznake in kam namestiti označbe. Kakršenkoli neuradno poseganje v označevanje poti je narobe in kaznivo. Bližnjic mimo urejenih planinskih poti ne smemo uporabljati! Kako potekajo tečaji za markaciste? Dan slovenskih markacistov. Naj planinska pot 2025. Obvestilo o stanju poškodbe planinskih poti in aplikacija maPZS. Prigoda z Rateške Ponce Če je sneg se markacij ne vidi.
Marjeti Keršič Svetel so bile gore in umetnost položene v zibelko. Njena mama, Alenka Svetel, je bila odlična alpinistka in predana gledališka igralka. Oče, Marjan Keršič Belač, vrhunski alpinist in akademski kipar, je bil tudi član prve slovenske himalajske odprave na Trisul leta 1960. Marjeta Keršič Svetel je profesorica zgodovine in diplomirana etnologinja. Na podiplomskem študiju se je posvetila varstvu naravne dediščine. V skoraj dveh desetletjih televizijskega ustvarjanja se je podpisala kot avtorica številnih reportaž in dokumentarnih filmov, posvečenih naravni in kulturni dediščini gorskih območij. Slovensko javnost pa je najbolj nagovorila kot ustvarjalka in voditeljica legendarne oddaje Gore in ljudje na nacionalni televiziji. Kot predana zagovornica ohranjanja naravne in kulturne dediščine je bila podpredsednica organizacije CIPRA International, ustanovna članica Mountain Wilderness Slovenija ter dejavna v mednarodnem združenju Interpret Europe. Z nami v oddaji V steni tokrat izjemna ustvarjalka, publicistka, predavateljica, naravovarstvenica in iskrena ljubiteljica gora – Marjeta Keršič Svetel. Teme, ki smo jih obdelali: Uvod. Oddaja Gore in ljudje. Pasja vprega na Bohinjskem jezeru. Vsebina oddaje Gore in ljudje. Zakaj nimamo (več) take oddaje? Ustvarjanje oddaj z gorniško vsebino je težko. V gorah človek čuti veliko potrebo po ustvarjalnosti in izražanju. Narava je pomembnejša za človeka kot si morda predstavljamo! A se bo človek v prihodnosti korenito spremenil? Gorsko okolje je potrebno razumeti, ne ga samo gledati. Poslanstvo vodništva v gorah je več plastno in pomen radovednosti. Interesi različnih skupin v gorskem svetu so različni. Pomen dobre komunikacije in primer dobre prakse s tujine! Kmetijstvo v gorah in izgubljene prakse. »Slovenke in Slovenci smo specifični!« Marjetin prvi dokumentarni film o Vipavski trgatvi. Film o Slovencih v Terski dolini in boj za ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Gore, narava in umetnost so bili Marjeti položeni v zibelko. Marjetina starša, Alenka Svetel in Marjan Keršič Belač. Knjiga o »Belačevi tehniki« in zavedanje pomena kulturne dediščine. Slovenski alpinizem in »težave« sodobnega alpinizma. Zgodba o japonskem dokumentarnem filmu in nepredvidljivost narave. Hoditi blizu meje med življenjem in smrtjo in te nikoli ne prestopiti. Vsak od nas si lahko najde svojo Annapurno v gorah in v dolini. Lepote dežele, vrednote in pomen pogovarjanja. Različnost nas mora dopolnjevati. Prigoda izpred Aljaževega doma.
Roman Robas je svojo plezalno pot začel leta 1957. Z leti se je izoblikoval v alpinista, alpinističnega inštruktorja, gorskega vodnika ter gorskega reševalca. Že več kot 70 častitljivih let je zvest član Planinske zveze Slovenije, kjer je deloval na številnih področjih, tako strokovno kot prostovoljno. Tudi danes ostaja dejaven med alpinisti veterani. Roman sodi v zlato generacijo slovenskih alpinistov, ki je pisala zgodovino predvsem na področju himalajskih odprav. Njihova pot je najprej sledila svetovnemu vrhu alpinizma, ga nato ujela in nenazadnje soustvarjala himalajsko zgodbo v svetovni alpinistični areni. Sodeloval je v številnih legendarnih odpravah: leta 1974 na Kangbačen, leto pozneje na Makalu, leta 1979 na Everest, leta 1988 na Čo Oju in leta 1996 v odpravi treh vrhov v zahodni Nepal. Z nami V steni človek z izjemno plezalno zgodbo, legendarni alpinist, večni mladenič in brez dlake na jeziku – Roman Robas. Teme, ki smo jih obdelali: Uvod. Romanovi planinski začetki. Razlika med Alešem Kunaverjem in Tonetom Škarjo. Dileme in kriteriji pri izbiri članov odprave. Aktivnost pri gimnastiki. Plezalni začetki in takratna oprema. Stik z ostalimi alpinisti in takratna informiranost. Prigoda: izgubljeno s prevodom! Vrh na Kangbačnu. Odprava na Kavkaz leta 1964 (izmenjava z alpinisti iz SZ). Prihod ruskih alpinistov in nesreča v Tamarju. Romanova aktivnost v planinski organizaciji. Odnos starejših alpinistov do mlajših. Časi nekoč in časi danes. Prvič v Nepalu in odprava Kangbačen. Hrana na odpravah. Makalu 1975. Everest 1975. Ang Phu in njegova smrt. Odprava Čo Oju 1988 in težave ob odhodu. Plakat odprave Čo Oju 1988. Potek odprave Član PZS preko 70 let.
Matjaž Jeran je začel plezati leta 1991 in kmalu sta se pokazala talent ter še večja zagnanost. Bil je tudi tekmovalec, a še večji fokus je Matjaž Jeran – Jerry namenil plezanju športnoplezalnih smeri v naravnih stenah. Postal je alpinist in začel hoditi na odprave. Avanturistična odprava v Kenijo z novo smerjo, prva slovenska prosta ponovitev Freeriderja v El Capitanu, prost vzpon po Slovenski smeri na karakorumski Nameless Tower in številne druge plezalne avanture Matjaža Jerana uvrščajo med ene najpomembnejših slovenskih večraztežajnih skalnih plezalcev. Matjaž, ki so mu prodorne ideje in avantura vedno blizu, je z Alenko svoja otroka raje peljal na poletne počitnice v pakistansko gorovje kot pa na Jadran. Je sicer tudi predan družinski človek. Leta 2013 je z ekipo uresničil sanje številnih slovenskih plezalk in plezalcev ter kot glavni motor projekta odprl vrata prvega res modernega slovenskega plezalnega centra – PCL. Tokrat je z nami v rubriki V steni odločni podjetnik, vizionar in vrhunski plezalec – Matjaž Jeran. Teme, ki smo jih obdelali: Uvod Družinske poletne počitnice v pakistanskem gorovju. Ali je v Pakistanu (ne)varno? Matjaževi plezalski začetki leta 1991. Plezalna scena sredi 90-ih. Alpinistična šola, plezanje in Paklenica. Odprava v Afriko (Mt. Poi, Kenija). Odpravi v Pakistan na Namlees tower leta 2004 in 2006. Odpravi v Kanado in ZDA ter v Kirgizijo. Začetki življenja s poučevanjem plezanja. Ideje in poskusi izgradnje »konkretnejše« plezalne infrastrukture. Plezalni center Ljubljana (PCL). 2013 se odpro vrata PCL-ja. Izzivi delovanja plezalnega centra. Plezanje in odnos do plezanja skozi čas zadnjih let. Kadrovski potencial na slovenski plezalni sceni. Pričakovanja uporabnikov in realne zmožnosti ponudnika. Zakaj je Matjažu (in ekipi) uspelo? Plezalni in drugi plani?
V mladostniških letih je bil vrhunski alpski smučar. V času vojaščine se je srečal s plezanjem in nato postal alpinist. Preplezal je preko 450 alpinističnih smeri, vsaj 20 prvenstvenih. 1983 je diplomiral iz primerjalne književnosti in nemščine, 1989 magistriral iz primerjalne književnosti, 1997 doktoriral s področja literarnih ved, 2007 pa je postal redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova bibliografija zajema številne znanstvene in strokovne monografije, prevode strokovnih del, eseje in različne članke. Za svoje delo je že prejel številna priznanja. Z Iztokom Tomazinom sta skupaj napisala izvirno svojevrstno avtobiografijo z naslovom Naveza, ki povzema 30 let njunega prijateljstva in razmišljanja o družini, naravi, etiki, hrepenenju, lastni volji in omejitvah, življenju in smrti, preseganju in minevanju. Tokrat z nami V steni eden vodilnih sodobnih slovenskih literarnih teoretikov, vrhunski esejist in alpinist Tomo Virk. Teme, ki smo jih obdelali: Uvod Poletno smučanje nad Češko kočo. Plezalni začetki in služenje vojaškega roka v Tolminu. Smučanje in plezanje v vojski. Smučanje v gorah po vojski. Alpinistična šola in resnejši alpinizem. Odprava v ZDA in Kanado. Plezanje v Paklenici in Tulovih gredah. Dve »travmatični« izkušnji s Tulovih gred. (Ne)privlačnost zimskih ponovitev skalnih smeri. Knjiga Naveza (2024) avtorjev Toma Virka in Iztoka Tomazina. Tomova mladostniška povezanost s knjigami. Zbirka esejev in religiozna razsežnost alpinizma ali sodobno iskanje grala. Občutki presežnosti. Zakaj se vseskozi sprašujemo o smislih našega početja? Svetost, religioznost in intenzivnost doživljanja gora. Ali smo alpinisti res samomorilni? Kdo je bil Klement Jug? Osebnost in mit Klementa Juga. Vpliv na kasnejše generacije. Literatura in etika. Pomen literature v družbi danes? Pomen alpinistične literature?
Če so številni vrhunski vzponi po celem svetu mera za uspeh v alpinizmu, je Marko Prezelj brez dvoma eden najuspešnejših alpinistov vseh časov. Leta 1982 je vstopil v svet gorske vertikale, 1987 šel na prvo odpravo, vse do danes pa še vedno sega po prvokategornih alpinističnih ciljih. Lista njegovih vrhunskih alpinističnih vzponov in odpravarskih dosežkov je tako dolga, osupljiva, skorajda neverjetna in predvsem navdihujoča. Vprašanje je, če se v alpinistični skupnosti ter širši slovenski družbi pravzaprav zavedamo, kaj vse je Mark, kot ga kličemo prijatelji, zares dosegel na svoji bogati alpinistični poti. A še bolj kot obsežna lista vrhunskih vzponov Marka definira odnos do gora, plezanja in alpinizma. Odnos in način, ki sta med poznavalci pravzaprav še bolj pomembna, kot vse preplezano. Mark s svojo alpinistično potjo, brezkompromisnim stilom in jasnimi nazori predstavlja v svetovnem alpinizmu eno najpomembnejših figur sodobnega časa. A morda je eden največjih uspehov Marka pravzaprav to, da se po več kot 40-ih letih aktivnega vrhunskega alpinizma še vedno iskreno, prešerno in veliko smeje. Z nami V steni tokrat eden največjih alpinistov vseh časov, brez dlake na jeziku, vrhunski, direktni Marko Prezelj. Teme, ki smo jih obdelali: Uvod. Chamonix dandanes. Se tam tudi danes premikajo meje in pomen korektnega »zgodbarjenja«? Internet, medijska pozornost in alpinizem. Internetna povezanost s svetom in fokus na odpravah. Uigranost alpinistične naveze. Avantura kot sestavni del alpinizma danes? Avantura je bila Marku privzgojena. V mladosti, od doma peš na Kamniški vrh in izkušnja iz Repovega kota. Alpinistična šola v Kamniku leta 1982 in prva alpinistična leta. Odprava Lotse Šar leta 1987 in Čo Oju leta 1988 s severa. »Alpinistična kulturna krajina« - alpinistični odseki. Tudi danes so zlati časi za alpinizem! Pomen idej ter pomoč države alpinizmu nekoč in danes. Nacionalna alpinistična zavest in duh časa. SMAR – slovenska mladinska alpinistična reprezentanca in alpinizem danes. Izkušnja izmenjave slovenskih mladih alpinistov z Japonci. Igra številk v alpinizmu. Pomen ravni življenja alpinističnih odsekov. Izkušnja z Velike planine. Izkušnja z Dolgega hrbta »rešpekt«. Pomen igrivosti v življenju (alpinizmu). Knjiga o Marku Prezlju? »Katera odprava je pa zate »naj?««
Karmen je izkušena oskrbnica Češke koče na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim. Že več kot 10 let skrbi za dobro počutje obiskovalcev ene najstarejših slovenskih visokogorskih postojank. Karmen zna na koči pričarati pristno domače vzdušje. Z urejenostjo koče, iskrenim gostoljubjem, raznoliko in lokalno kulinarično ponudbo ter skupaj s prelepim zakulisjem jezerskih planin obiskovalcem ustvarja nepozabno planinsko izkušnjo. V letu 2024 je s svojim delom in ekipo v akciji Naj planinska koča prislužila Češki koči laskavi naziv naj visokogorske koče v Sloveniji. Z nami v steni tokrat predana oskrbnica, izkušena in karizmatična, zgovorna in nasmejana Karmen Klaura Teme, ki smo jih obdelali: Uvod. Prvi stiki s Češko kočo. Osebje na koči naredi vzdušje na koči. Težave pri vodenju gorske koče in osebje na koči. Obiskovalci na Češki koči. Pričakovanja gostov. Kapacitete in priljubljenost koče. Jezersko, prva gorniška vas v Sloveniji. Jezersko in življenje na Jezerskem in kdo prihaja na Jezersko? »Delat je treba!« Delo oskrbnice ali oskrbnika na koči. Zgodovina Češke koče in pomoč s tujine. Ohranjanje vrednot in prostovoljstvo. Markacisti in skrbniki poti. Legendarni oskrbnik Češke koče – Andrej Karničar. Tudi alpinistični uspehi bratov Karničar so Jezersko naredili prepoznavno. Alpinisti nad Češko kočo. Ko je koča zaprta. »Pridite, ustavite se na koči.«
Manca Smrekar je trenutno najuspešnejša slovenska paraplezalka. S plezanjem se je začela ukvarjati leta 2014, pri 22 letih. Leta 2021 je svojo pot usmerila v resnejši trening in se pridružila slovenski državni reprezentanci. Že istega leta je na svetovnem prvenstvu v Moskvi osvojila odlično 4. mesto. Leto 2024 je bilo njeno najuspešnejše tekmovalno leto doslej. Na vseh treh tekmah svetovnega pokala je stala na stopničkah – v Innsbrucku je osvojila srebro, v Salt Lake Cityju in Arcu pa bron. Poleg tega je v švicarskem Villarsu postala evropska podprvakinja. Za svoje izjemne dosežke je prejela že številna priznanja, med njimi tudi prestižno Bloudkovo plaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu. V podcastu V steni je z nami prava ambasadorka plezanja in športa, vselej pozitivna in nasmejana – Manca Smrekar. Teme, ki smo jih obdelali: Kdo je Manca Smrekar? Kdaj in kako se začne plezanje? Turna smuka in nesreča na Velikem Draškem vrhu. Pot do paraplezanja. Stik do reprezentance. Mančina invalidnost. Kako lahko Manca uporablja svojo roko? Kakšen tip plezanja je Manci najbližje? Plezanje na ravni reprezentance. Kontrola »psihe« na tekmah. Organizacija plezalnih paraplezalnih tekmovanj. Spomin na prvo tekmo in nivo tekmovalcev na mednarodni ravni? Paraplezanje v Sloveniji. Aktualna ekipa v Sloveniji. Reprezentančni uspehi in izzivi. Tekmovalna sezona 2024. Prejemnica Bloudkove plakete in Mančino poslanstvo Izzivi za invalide? Posameznik s stopnjo invalidnosti in okolica. Kako pristopiti k osebi s stopnjo invalidnosti? Invalidnost je lahko tudi priložnost. »Upari si« je pomembno. Mančine aktivnosti poleg plezanja in pogledi v prihodnost.
Bojan je kot majhen otrok začel hoditi v hribe, v času študija se je srečal z alpinizmom. Opravljenih ima preko 2500 alpinističnih vzponov, od tega približno 130 prvenstvenih. Bil je član treh jugoslovanskih alpinističnih odprav v Himalajo: Kangbačen leta 1974, kjer je opravil prvi pristop na Ramtang Čang (6802 m), Makalu leta 1975 in Everest leta 1979. 1972 je postal član gorske reševalne službe, nekaj let pozneje tudi alpinistični inštruktor in gorski vodnik. V planinski organizaciji je opravljal številne organizacijske naloge, kot vodja ali član odsekov, komisij, podkomisij, različnih odborov in delovnih skupin. Veliko se je ukvarjal z vzgojo in izobraževanjem, usposabljanjem, posebno pozornost pa je namenil vprašanju vodništva v Sloveniji, tako pri ZGVS, še več pa v okviru PZS. Za svoje delo je prejel številna priznanja, z medaljo za zasluge ga je odlikoval predsednik RS Borut Pahor. Pollak je avtor ali soavtor številnih publikacij s področja vodenja, alpinizma ter vzgoje in izobraževanja. Kar osemkrat je sodeloval tudi pri izobraževanju vodnikov nepalske planinske organizacije v Manangu. Z nami V steni tokrat človek, ki je goram in ljudem v gorah posvetil dobršen del svojega življenja, eden najbolj spoštovanih članov naše planinske organizacije, srčni prostovoljec, odlični alpinist, strokovni, Bojan Pollak. Teme, ki smo jih obdelali: Bojanovi planinski začetki in otroštvo nekoč. Kaj pomeni gora in kdo je gornik? Prenos znanja in izkušenj v alpinističnih odsekih. Stik z alpinizmom in ladjedelstvom. Kamniški alpinistični odsek v 60-ih letih. Prigodi z Jalovca in Kogla. Pravila za začetnike na alpinističnih odsekih. Zajeda v Šitah in Cenetova smer v Triglavu. Prvič v Nepalu leta 1974. Prvi pristop na Ramtang Čang (6802m). Odprava Makalu 1975 in izzivi v Himalaji. Himalajski vodji Aleš Kunaver in Tone Škarja. Odprava Everest 1979. Bojan prvi sreča Nejca in Andreja z vrha. Kaj pomeni resnično znanje uporabe cepine? Kako priti do ustreznega usposabljanja za zimsko gorništvo ali alpinizem? Bojanov prispevek k organizaciji in razvoja prostovoljnega vodništva. Pomen prostovoljnega vodništva znotraj PZS? Težave pri prostovoljstvu. »Država se mora odločiti kaj z gorskim turizmom.« Šola za gorske vodnike v nepalskem Manangu. Kako je potekalo šolanje nekoč in kako poteka danes? Uporaba cepina in prigoda na Thorong La Chuli-ju v Nepalu. Smiselnost uporabe tudi zgornjega dela plezalnega pasu. »Alpinist je nekdo, ki obvlada skrotje.« A se znamo učiti na napakah drugih? Kdaj obrniti? »50/50« in Tomaž Humar ter nedavna nesreča na Turski gori. »V gorah počnem, kar počnem, ker mi je tako všeč.«
Lojze je začel hoditi v gore kot otrok. Plezati je začel leta 1956 na AO Celje Matica, v času študija se je pridružil AAO v Ljubljani. Opravil je približno 300 alpinističnih vzponov. Npr. prvenstvene smeri kot so Dularjeva zajeda v Jalovcu, Golob-Juvan v Zadnji Mojstrovki in Beli raz v Lučkem Dedcu, 1. ponovitev Zajede v Travniku in Rdeče zajede v Rakovi špici, 1. zimska ponovitev Direktne v Štajerski Rinki in Z raza Ojstrice Leta 1964 je bil član prve takrat Jugoslovanske alpinistične odprave v bolivijske Ande v Coridilleri Real, kjer so preplezali številne smeri in opravili 32 pristopov na vrhove, od katerih je bilo kar deset prvenstvenih. Leta 1969 je bil član tretje YAHO odprave (Jugoslovanske alpinistične himalajske odprave) na Annapurno II in Annapurno IV. Lojzetovo alpinistično udejstvovanje je bilo tako kronano z vrhom 7540m visoke Annapurne IV, kar je bil šele tretji pristop na vrh tega himalajskega orjaka. Tokrat z nami V steni, legendarni alpinist s konca 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja, letošnji prejemnik častitljivega priznanja za življenjsko delo na področju alpinizma po izboru komisije za alpinizem PZS, Loje Golob. Teme, ki smo jih obdelali: Lojze vpelje sina Jureta v plezanje in gore. Plezanje prečnic v gorah in plezanje Dularjeve zajede v Jalovcu. Lojzetov prvi obisk gora na Korošici in stik s plezanjem. Za alpinizem se je Lojze navdušil s knjigo Trije zadnji problemi Alp (A. Heckmair). Začetki na celjskem alpinističnem odseku. Povezava s Francom Herletom in tragična zgodba o Ivu Reya. Poznanstvo z Dušanom Kukovcem. Prihod v Ljubljano na Akademski alpinistični odsek in 1. ponovitev Rdeče zajede v Rakovi špici. Ideja o prvi odpravi v Ande. Na pot v Ande so šli z ladjo. Nadaljevanje proti Boliviji z vlakom in trening na poti. Odprava je trajala štiri mesece in učenje španščine. Prihod V La Paz in prihod v Ande (Coridillera Real). Drugi del odprave in vzpon na Illampu (6368m) in prenos tovorov. Odzivi na dosežke in alpinistična pot po prihodu domov z Andov. Prva zimska ponovitev Direktne smeri v Štajerski Rinki in povezava s Čopovim stebrom. Odprava na Annapurno II in Annapurno IV leta 1969 s kombijem in tovornjakom. Nesreča s kombijem in dogodivščine na poti v Katmandu. Dostop v bazni tabor, delo zdravnika in upor nosačev. Življenje v baznem taboru, delo na gori in uspeh na vrhu 7540m visoke Annapurne IV. Priprave na himalajsko odprave in dogodivščine v Nepalu. Spremljevalna aktivnost (zdravniška, botanična, geološka itn) na alpinističnih odpravah. Odzivi po uspešni odpravi doma in zgodba s srečanja s predsednikom Titom. Lojzeva pot po Annapurni. Izkušnja iz Rumene zajede v Koglu. Plezanje z bratom Janezom in Janezovo vodenje odprave na Gasherbrum 1.
Rok je odrastel na pragu Julijskih Alp. Pri 13-ih je že plezal velike alpske stene, pri 15-ih je že smučal strme snežne vesine, pri 17-ih je že šel na prvo himalajsko odpravo. Vseskozi je veliko plezal in smučal ter redno hodil na alpinistične odprave po celem svetu. Med drugim je 2002 splezal novo smer na Malo Jirishanko v perujski C. Huaywash, leta 2005 je splezal Casarottov steber na patagonijski Fitz Roy, leto kasneje pa prvenstveno smer na neosvojeni 7070m visoki Janak Chuli v nepalski Himalaji. Leta 2012 je zaključil šolanje za gorskega vodnika z mednarodno licenco in kmalu ustanovil podjetje Vertical Adventures Slovenia, ki ga vodita skupaj z ženo Petro. Rok je eden redkih gorskih vodnikov v Sloveniji, ki se je specializiral tudi za »heli skiing.« Kot gorski vodnik je pri takem načinu smučanja vodil po Alpah, na Švedskem, na Aljaski ter zadnja leta v gorah Albanije, kjer je bil tudi eden izmed soustanoviteljev in vodilni gorski vodnik podjetja Heliski Albania. Z bogatimi izkušnjami pri smučanju v gorah, dolgoletnim resnim alpinističnim stažem in z delom kot profesionalni gorski vodnik je postal eden vodilnejših strokovnjakov v Sloveniji na področju plazovne varnosti in pri ravnanju ob sprožitvi snežnega plazu ter eden najizkušenejših poznavalcev plazovne opreme. Z nami V steni tokrat predani gorski vodnik, velik ljubitelj narave in aktivnosti v naravi, eden najizkušnejših slovenskih smučarjev v gorah, strokovni Rok Zalokar. Teme, ki smo jih obdelali: (Turno) smučanje v Makedoniji. Razvoj turizma in turne smuke na Balkanu. Začetek »heli smučanja« v Albaniji. Rokove izkušnje s heli smučanjem pred Albanijo in pomen smučarskih izkušenj. (Vodniške) priprave pred heli smučanjem. Kompleksnost dejavnosti heli smučanja. Kaj moramo vedeti, če gremo na heli smučanje? Kako je prišlo do ideje o smučanju v Albaniji in kakšne so gore tam? Zavedanje resnosti kakršnegakoli početja v gorah. Prigoda z Viševnika ter pomen nabiranja izkušenj in nenehnega učenja. Kako poteka priprava udeležencev heli smučanja na dan smučanja? Kaj naredimo pred začetkom turno smučarske sezone? Kako poteka plazovna delavnica? Pomen podrobnega poznavanja svoje plazovne žolne in novosti na trgu. Domet plazovne žolne. S pravilnim ravnanjem na terenu zmanjšamo možnost sprožitve plazu! Ravnanje z žolno pri iskanju zasutega. Fino iskanje z žolno in sondiranje. Uporaba lopate. Razlike v pristopih do plazovne nevarnosti. Metode preizkusa trdnosti snežne podlage. Kaj narediti (doma) pred turo? Osnovna oprema za turno smučanje v nahrbtniku? Rokovo mladostno plezanje.
Jernej je začel plezati pri sedmih letih in kmalu vstopil v tekmovalno športnoplezalno karavano. Pri 14-ih je splezal svoj prvi 8a in se pridružil mladinski reprezentanci, pri 18-ih je prestopil v članske vrste. V svoji tekmovalni športni karieri je 6x stal na stopničkah tekem svetovnega pokala, 2x na samem vrhu. Leta 2014 je bil srebrn na svetovnem prvenstvu, 2018 je bil skupni zmagovalec svetovnega pokala, leta 2020 je bil zlat na evropskem prvenstvu. Vse v balvanskem plezanju. Vseskozi je plezal tudi v skali. Preplezal je številne balvane, najtežjega z oceno 8c ter številne športnoplezalne smeri, najtežjo z oceno 9a+. Opravil je tudi prvo ponovitev legendarne DWS smeri Chrisa Sharme Es Pontas. V zadnjem desetletju je še kot zelo aktivni tekmovalec začel tudi plezati večraztežajne smeri, kmalu tudi zelo resne in najtežje alpinistične skalne smeri. Smeri kot so Spomin v Paklenici, Lepotica in zver v Rjavini, Korenina in Ulina v Triglavu, Bellavista in Panorama v Z. Cini, Riba v Marmoladi ter številne druge, polnijo Jernejev osupljiv seznam. Letos se je po letu 2017 vrnil v ZDA in opravil uspešen prosti vzpon v smeri El Corazon v 1000m steni El Capitana v NP Yosemite. Jernej Kruder se je razvil v enega najboljših »all-around« skalnih plezalcev, ki so prišli iz tekmovalnih vrst. Pravi »enfant terrible« mednarodne plezalne scene, ki je resnično predan prostemu plezanju praktično v vseh svojih pojavnih oblikah. Z nami V steni tokrat, plezalec z velikim P, super energetski in neumorni klajmber s karakterjem, Jernej Kruder Teme, ki smo jih obdelali: Jernejevi aktualni plezalni izzivi? Plezalni partnerji. Kdo je profesionalni plezalec? Preklapljanje med plezalnimi disciplinami. Biti najboljši na svetu ni lahko! Jernejev odnos do treninga skozi čas. Motivacija za tekmovanja? Pritisk in trema na tekmah. Prva večraztežajna smer? Prve resnejše preizkušnje v hribih in prvi obisk v Yosemite (2017). Ulina smer in smer Korenina v Triglavu. Dolomiti, tekmovalna sezona v balvanih leta 2018 in smer Bellavista v Z. Cini. Prosta ponovitev Bellaviste in še dve smeri v Cinah (Španska smer, smer Panaroma). Krudrovo učenje alpinističnih manevrov in izkušnja v steni Marmolade. Avantura v Ajdovski deklici. Še večja avantura v Rjavini. Priprave na vnovičen obisk El Capitana v NP Yosemite. Plezanje poči in plezanje »offwidth-ov.« Prosti vzpon v smeri El Corazon v El Capitanu. Popularnost El Capitana dandanes? Čar plezanja, ustvarjanja novih smeri in odnos do plezanja. Športni plezalec ali alpinist ali klajmber? Projekt v Ospu. Najtežjih večraztežajnih smeri se ne pleza toliko.
Stane je začel plezati pri 20-ih letih s kamniškimi in domžalskimi alpinisti. S številnimi odličnimi vzponi in z ZP Zajede v Šitah si je leta 1974 prislužil udeležbo na odpravi na Elbrus. Od tam ga je pot peljala na legendarni uspešni jugoslovanski odpravi Makalu 75' in Everest 79'. Leta 1981 je vodil prvo slovensko društveno odpravo na Grenlandijo, kjer so preplezali številne nove smeri in opravili prve pristope na mnoge neosvojene vrhove, potem pa sta sledili uspešni odpravi na Fitz Roy leta 1983 in Cerro Torre leta 1985, kjer so splezali dve vrhunski kultni prvenstveni smeri. Na vseh treh odpravah je bil Stane vodja odprav. Pot ga je vodila na najvišje vrhove vseh celin, kar mu je razen na Everestu tudi uspelo doseči. Kasneje je svojo avanturistično raziskovalno pot nadaljeval v ledenih prostranstvih Antarktike, Arktike, celinskega ledu J. Amerike in Sibirije. Upokojil se je po 40 letih poklicnega ukvarjanja s fotografijo. Še danes deluje kot trener kajakaštva, gorski vodnik in fotograf. Je avtor ali soavtor fotografij v preko petdesetih knjigah in številnih koledarjih, svojo odpravarsko pot pa je v sliki in besedi zabeležil v monografiji Ledene sanje. Z nami V steni tokrat neumorni ljubitelj narave in avanture, vrhunski fotograf, odlični alpinist in večni raziskovalec Stane Klemenc. Teme, ki smo jih obdelali: Stanetovo padalstvo in kajakaštvo. Plezalni začetki. Prva odprava leta 1974 v Sovjetsko zvezo. Odprava Makalu 1975. Odprava Everest 1975. Prva slovenska odprava na Grenlandijo leta 1981. Težka preizkušnja čakanja na vrnitev v civilizacijo. Projekt: najvišji vrhovi celin in izkušnja na Carstensz Pyramid. Vodenje odprave na Fitz Roy leta 1983 in nova smer Hudičeva zajeda. Vodenje odprave na Cerro Torre leta 1985 in ponovno nova smer Peklenska Diretissima. Nova smer na najvišji vrh Antarktike in odprava na Severni tečaj. Kako poteka prečenja Severnega tečaja? Še več odprav na Severni tečaj. Poskus solo prečenja Antarktike. Samota, polarno učenje, »jadranje«. Prva turistična avtomobilska dirka v Sibiriji. Dirke severnih jelenov in snemanje filmov. Privlačnost ledenih arktičnih prostranstev?
Vladimir Habjan je od leta 2001 odgovorni urednik Planinskega vestnika, najstarejše slovenske revije, ki še izhaja. Z uredniškim odborom skrbi za publikacijo, ki nas bralce že desetletja bogati s številnimi vsebinami s sveta gora in narave, planinstva, gorništva, alpinizma, plezanja in s sorodnimi temami. Vladimir je eden najbolj plodnih piscev v naši gorniški skupnosti zadnjih desetletij. Je avtor ali soavtor številnih vodniških literatur, leposlovja in različnih zbornikov. Poleg tega piše in objavlja v različnih časopisih in revijah, objavil je že več kot 300 člankov z gorniško tematiko. Je tudi odgovorni urednik Planinske založbe pri PZS od leta 2017, odličen amaterski fotograf, predavatelj. Po poklicu sociolog, ki je delal kot novinar, je v gore začel zahajati kot otrok. Vse od takrat, Vladimirja gore intenzivno spremljajo tako kot on njih. Osnovni tečaj za PV je opravil leta 1993, kasneje še 5 drugih. Opravil je preko 400 vodenih tur večinoma po brezpotju. Izvedel je okoli 35 tečajev gibanja v zahtevnem gorskem svetu in zimske tehnike. Leta 1994 je aktivni član GRS, kjer je opravil preko 300 reševalnih akcij. Leta 1997 je postal alpinist z več kot 500 alpinističnimi vzponi doma in v tujini. V tokratni epizodi z nami mojster pisane besede in ustvarjalni multipraktik, kritični mislec in gorniški intelektualec, Vladimir Habjan. Teme, ki smo jih obdelali: Vladimirjeva prva knjiga. Planinski začetki in prve planinsko šolanje. Gorska straža in dilema: opozoriti ali ne opozoriti? Študij sociologije in začetek novinarskega dela. Planinsko gorniška aktivnost, samohodstvo in nadgradnja vodniških tečajev. Alpinistična šola, alpinistične izkušnje in raziskovanje gorskih brezpotij. Nastanek gorniškega vodnika: Brezpotja. So brezpotja alpinistični vzponi? Prigoda s Tonačem na Dovškem križu. Izkušnje pri vodenju na PD Matica. Aktivnosti pri GRS ter reševalna akcija: iskanje Tineta Miheliča. Dramatična reševalna akcija na zimskem Grintavcu. Vladimirjev vodnik Karnijske Alpe bo izšel pri italijanski založbi in leposlovje. Pisanje zbornikov in težave pri izdajanju tovrstnih edicij. Vladimir vodi Planinsko založbo pri PZS, pisanje o Henriku Tumi in Mojstranških vevericah. Vladimir je od leta 2001 odgovorni urednik Planinskega vestnika (PV). Spreminjanje PV. Funkcionarsko delo in strokovno delo nista kompatibilna. Sedanji člani uredniškega odbora PV. Problematika urednikovanja in vloga PV v današnjem času. PV bo izšel tudi v digitalni obliki. Vsebina PV skozi čas. »Dajte pisati (za PV)! Opogumite se!« Čas za službene in neslužbene ture ter Vladimirjevi plani za pisanje v prihodnje.
