SBC aktualno
SBC - Klub slovenskih podjetnikov
SBC AKTUALNO Problemi kot priložnost. Podkast SBC aktualno na tedenski ravni razmišlja o aktualnih problemih družbe ter posledicah teh problemov na gospodarstvo in posredno na celotno družbo. Naši gosti analizirajo dogajanje in preko analiz ponujajo rešitve.
SBC AKTUALNO Problemi kot priložnost. Podkast SBC aktualno na tedenski ravni razmišlja o aktualnih problemih družbe ter posledicah teh problemov na gospodarstvo in posredno na celotno družbo. Naši gosti analizirajo dogajanje in preko analiz ponujajo rešitve.
Nemci izgubljajo bitko s Kitajsko. Kaj zdaj čaka Slovenijo?
Epizode
Kaj kriza v Nemčiji pomeni za slovenska podjetja? »Težko verjetno je, da bo nemška avtomobilska industrija še kdaj proizvajala toliko avtomobilov kot pred leti.« Tako Janko Koprivec, čigar podjetje Siliko dobavlja dele trem največjim nemškim proizvajalcem avtomobilov. Ko Nemčija kihne, Slovenija dobi pljučnico. Nemčija pa je bolna že desetletje: gospodarsko, družbeno in po deželnih volitvah na vzhodu tudi politično. V studiu SBC smo jo pogledali iz treh smeri: iz tovarne, ki dela za nemško avtoindustrijo, z očmi človeka, ki je v Nemčiji odraščal, in iz širšega strateškega pogleda. Na koncu smo se vrnili domov: kaj slovensko gospodarstvo potrebuje od države. Kaj boš slišal: • zakaj v avtu s 15.000 sestavnimi deli šteje vsak košček, tudi slovenski • zakaj novih projektov ni, obstoječi pa se zamikajo za tri mesece do pol leta • zakaj se v Nemčiji vsi strinjajo, da so reforme potrebne, nihče pa ne pove, kako jih izpeljati • zakaj Nemčija ne zažene jedrskih elektrarn nazaj in zakaj se spet oborožuje • zakaj je elektrika pri nas tako draga in zakaj je birokracija »še vedno ista kot v Jugoslaviji« Poglavja: 0:00 Napovednik 0:33 Ko Nemčija kihne, Slovenija dobi pljučnico 1:33 Gostje: Koprivec, Jekić, Kračun 2:47 Leto po Merzu: avtoindustrija še vedno v krizi 5:10 15.000 delov, en avto: vloga dobavitelja 5:51 Zakaj Nemčija drsi v desno 7:26 Kitajski električni avtomobili in japonska lekcija 12:00 Konec nemškega ponosa: kriza, ki traja desetletje 14:03 Paradoks: vsi hočejo reforme, nihče ne pove, kako 15:51 Energetska past: ruski plin in zaprte jedrske elektrarne 18:48 Je AfD alternativa in koliko moči ima Merz? 21:36 Digitalna revolucija in stare ideologije 23:58 Kako se podjetje prilagaja: slediti kupcu 28:39 AfD, migracije in nemška tesnoba 32:39 Kaj potrebuje slovensko gospodarstvo 35:21 Birokracija: »Vse je še isto kot v Jugoslaviji« 39:19 Nova nemška smer: oboroževanje 44:56 Orožarski posli: »Vse, kar je ubojnega, nas ni zraven« 45:58 German Angst in jedrska energija 48:57 Zakaj je elektrika pri nas tako draga 54:15 Delovna sila in integracija migrantov 58:53 Kaj nas čaka v naslednjem letu Gostje: Janko Koprivec, ustanovitelj in lastnik podjetja Siliko · Aleksandar Jekić, mladi raziskovalec na Centru za mednarodne odnose FDV · Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve (ISR) Voditelj: Gregor Trebušak Vsebina odraža mnenja gostov in ni finančni nasvet. Naroči se in pusti oceno na Spotifyju, da nas najde več poslušalcev. YouTube: https://youtu.be/ZL0Ehr3F2Hc ISR, Inštitut za strateške rešitve: https://isr.si SBC, Klub slovenskih podjetnikov: https://sbc.si
Slovenija je kot šesta država v Evropi Teslinemu sistemu samovozeče vožnje dovolila slovenske ceste. Tehnično gre za stopnjo dva, kar pomeni, da odgovornost in zavarovanje ostaneta pri vozniku — in prav to je izhodišče pogovora. Gostje: • Marko Dvornik, državni sekretar za mobilnost in promet (Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko) • Marko Femc, lastnik Plan-net Solar, uvoznik kitajskih električnih vozil in robotov • Andrej Brglez, raziskovalec mobilnosti in urednik oddaje Avtomobilnost Teme: kako je homologacija potekala prek Nizozemske, kdo odgovarja ob nesreči, kam gredo podatki, ki jih vozila zbirajo po slovenskih cestah, zakaj so tri zaprosila za testiranje robotaksijev ostala brez odgovora, konec subvencij za električna vozila in kaj ministrstvo obljublja do konca mandata. Med podatki: 25 milijonov evrov subvencij je bilo počrpanih zelo hitro; povprečno slovensko vozilo je staro 12 let; avtomobilov imamo 1,2 milijona na 2 milijona prebivalcev; Volkswagen do leta 2030 napoveduje 100.000 manj zaposlenih. Pogovor ni pravni ali finančni nasvet. SBC — Klub slovenskih podjetnikov https://sbc.si
»Sam AI ne ve, ali je haluciniral ali ne. On da odgovor — in vsak odgovor je za AI isti.« V zadnji epizodi serije s partnerjem T2 razčistimo, kaj umetna inteligenca danes že zmore za podjetja in kje so pasti, o katerih se premalo govori. V 3., zadnjem delu serije s partnerjem T2 gostimo Lea Štimca, razvijalca T2-jevega pogovornega bota Titina, ki je izkušnje s podpore uporabnikom prenesel v AI asistenta, in Smaila Jušiča, mentorja v T2-jevem varnostno-operativnem centru (SOC), ki vodi ekipo varnostnih analitikov prve stopnje. Kaj boste slišali: – zakaj je obisk StackOverflowa padel za 99 % in kaj to pove o tem, kako AI spreminja delo – kako so pri T2 zgradili chatbota Titino in halucinacije skoraj izničili (zadnja je bila pred meseci) – zakaj ljudje v javne chate nalagajo račune in dobavnice — in zakaj je to največja varnostna napaka podjetij – kako so uporabniki zlorabili McDonald'sov chatbot za svoje zasebne namene – kako si je Smail 28 dni po prvi namestitvi ChatGPT zgradil aplikacijo za svojo digitalizirano glasbeno zbirko – zakaj najboljši LLM model ne obstaja in kako izbrati pravega za svoj problem Če v podjetju uvajate AI — to je epizoda, po kateri boste vedeli, kje začeti in česa ne narediti. Ključni trenutki: (0:00) Uvod: tretjič s T2 — tokrat umetna inteligenca (1:02) Kdo sta gosta: Leo Štimac in Smail Jušič (2:30) Kako hitro raste AI (5:02) Milijoni aplikacij, narejenih z AI (6:09) StackOverflow: obisk padel za 99 % (8:44) Bo AI kdaj imel idejo? (11:20) Titina — T2-jev AI asistent (19:35) Halucinacije: kako so jih skoraj izničili (22:55) Največja napaka: poslovni podatki v javnih chatih (27:16) Kako so zlorabili McDonald'sov chatbot (30:07) AI za javno upravo (36:30) Smail si je z AI naredil svoj »Spotify« (41:53) So aplikacije na App Storu sploh varne? (45:39) AI kot »force multiplier« — in kaj s starejšimi (50:55) Kdo bo čez 50 let znal delati z rokami? (52:29) Zaključek serije Gosta: Leo Štimac (razvijalec pogovornega bota Titina, T2) in Smail Jušič (mentor v Security Operations Centru, T2) S to epizodo zaključujemo serijo SBC × T2 o kibernetski varnosti. Spremljajte SBC podkast — nove epizode z gosti iz slovenskega podjetništva prihajajo naprej. Naročite se in pustite oceno na Spotify — pomaga, da nas najde več poslušalcev. SBC — Klub slovenskih podjetnikov: https://sbc.si T2 za podjetja: https://www.poslovni.t-2.net/
Leta 2003 so rekli, da je bilo tisto poletje takšno, kakršno pride enkrat na 500 let. Po 23 letih smo dobili hujše. V tej epizodi se s tremi strokovnjaki pogovarjamo o tem, koliko nas vročina dejansko stane — ne v stopinjah, ampak v evrih. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj navaja oceno Evropske okoljske agencije, da en povprečen vročinski val državo stane med 10 in 120 milijoni evrov, Slovenija pa jih ima približno pet na leto. Do sredine stoletja gre po najbolj pesimistični oceni za pet do šest odstotkov BDP. Profesorica Metka Hudina z Biotehniške fakultete opisuje, kaj so letošnje temperature naredile v nasadih, direktor proizvodnje v HSE Matjaž Eberlinc pa, kako je videti energetika, ko reke padejo na tretjino običajnega pretoka. Kaj boš slišal: • Zakaj so bile prejšnje suše regionalne, letos pa je sušna cela Slovenija • Kako je Soča z običajnih 45 kubikov na sekundo padla na 15 in kaj to pomeni za proizvodnjo elektrike • Zakaj sta 40,2 in 40,65 stopinje v nasadu meja, ki je lani še ni bilo • Koliko slovenskih nasadov je namakanih in zakaj namakalnega sistema ni mogoče postaviti čez noč • Kje je meja prilagajanja — beneške pregrade branijo 40 centimetrov dviga morja, čez to inženirske rešitve ni • Zakaj klimatologinja pravi, da poslovni svet te stroške podcenjuje Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj — klimatologinja, redna profesorica na Biotehniški fakulteti UL, članica IPCC prof. dr. Metka Hudina — Biotehniška fakulteta UL, sadjarstvo dr. Matjaž Eberlinc — izvršni direktor sektorja proizvodnje, HSE Poglavja: 0:00 Napovednik: enkrat na 500 let 0:55 Uvod: 60.000 smrti, o katerih ne govorimo 3:50 Polja: koruze praktično ni 5:11 Zakaj je letos huje kot v prejšnjih sušah 7:21 Reke padajo: Soča 15 namesto 45 kubikov 10:21 Kaj vročina stane gospodarstvo 14:21 Energetika se prilagaja — tudi jedrska 22:24 Cene hrane in slovenska samooskrba 24:28 Namakanje: le 11 % nasadov 26:59 Meje prilagajanja: primer Benetk 35:38 Gozd: iz ponora ogljika v vir 40:01 Mesta, drevesa in urbana vročina 45:39 Veter, sonce in Spodnja Sava 55:09 Prva prioriteta: hrana ali energija 56:28 Zaključek: prej pomeni ceneje Naročite se in pustite oceno na Spotify — pomaga, da nas najde več poslušalcev. YouTube verzija: [YT_LINK] Več o SBC: https://sbc.si
»Mi smo dovolj majhni, nezanimivi, nas se nihče ne bo dotaknil.« Tako razmišlja večina slovenskih podjetij — dokler ne pride napad. Po besedah Lucije Starc si nekih 80 % malih in srednje velikih podjetij po kibernetskem napadu nikoli do konca ne opomore. V tej epizodi SBC podkasta (2. del serije s partnerjem T2) gostimo: • Lucijo Starc — prodajna inženirka za kibernetsko varnost, T-2 • Iztoka Gorjanca — vodja enote v oddelku za prodajo poslovnim uporabnikom, T-2 Skupaj razčistimo: – zakaj napadalci ne gledajo velikosti podjetja, ampak kako dobro je zaščiteno – kako napadalci tudi 200 dni tiho spremljajo vašo e-pošto, nato pa pošljejo identičen račun z drugim TRR – kaj sta NIS2 in DORA spremenili pri odgovornosti direktorjev – kaj je DDoS napad, razložen s poštarjem in tovornjaki pošte – zakaj je AI phishing maile naredil skoraj neprepoznavne in kaj lahko naredi vsak zaposleni Če vodiš podjetje — to je epizoda, po kateri boš drugače pogledal na svojo e-pošto. 🕒 POMEMBNI TRENUTKI 0:00 Napad ni več vprašanje »ali«, ampak »kdaj« 2:14 Od diplomirane babice do SOC analitičarke 6:53 Koliko podjetja vedo, kaj jim preti (NIS2, DORA) 11:22 80 % podjetij si po napadu nikoli ne opomore 15:23 Pogovor pred incidentom — in po njem 17:58 Varnostna higiena: gesla in e-pošta 19:46 AI je phishing naredil skoraj neprepoznaven 21:04 DDoS po domače: poštar s tovornjaki pošte 27:25 Najbolj zahrbten napad: enak račun, drug TRR 30:06 Napadalci vas opazujejo tudi 200 dni 32:26 Svetovalka, ne prodajalka: dan na terenu 38:41 Največja naložba so ljudje 42:42 Kaj plaši tiste, ki nas branijo 45:45 Napoved: tretja epizoda o umetni inteligenci 📌 OMENJENI PROJEKTI IN POJMI • T2 — slovenski telekomunikacijski operater, partner serije; ponuja celovite rešitve kibernetske varnosti za podjetja • SOC (varnostno-operativni center) — ekipa analitikov, ki 24/7 spremlja varnostne dogodke in se odziva na anomalije • NIS2 in DORA — evropska zakonodaja, ki od podjetij zahteva višjo kibernetsko odpornost in odgovornost vodstva • DDoS napad — napad onemogočanja: strežnik zasujejo z zahtevami, da ne more več odgovarjati legitimnim • EPDR/XDR — napredna zaščita končnih naprav, ki zazna vdor in nenavadno odtekanje podatkov • CISO — chief information security officer, delovno mesto, ki ga je v podjetja prinesla direktiva NIS2 ❓ POGOSTA VPRAŠANJA Ali so mala podjetja res tarča hekerjev? Da. Po besedah Iztoka Gorjanca napadalci ne gledajo velikosti podjetja, ampak kako dobro je zaščiteno — zato so mala in srednja podjetja pogosto najbolj izpostavljena. Kako poteka prevara z lažnim računom? Napadalec vdre v e-poštni predal (pogosto računovodstva), mesece tiho spremlja komunikacijo, nato pa v naslednjem obračunskem obdobju pošlje identičen račun, na katerem je spremenjen samo TRR. Kaj je minimalna zaščita za podjetje? Napredna zaščita delovnih postaj, požarna pregrada in DDoS zaščita — po Iztokovih besedah s tem naredite več kot večina slovenskih podjetij. Temeljna higiena so še močna gesla, MFA in izobraženi zaposleni. Kaj je DDoS napad? Napad onemogočanja: iz vsega sveta prihajajo zahteve, dokler strežnik ne more več odgovarjati legitimnim strankam — spletna trgovina ali celotna komunikacija podjetja se ustavi. Kaj prinaša NIS2? Višje zahteve po kibernetski odpornosti, odgovornost vodstva (ne le IT-ja), obvezno poročanje resnejših incidentov in nova delovna mesta, kot je CISO. 🔗 KORISTNE POVEZAVE • SBC — Klub slovenskih podjetnikov: https://sbc.si • T2: https://www.poslovni.t-2.net/ • YouTube verzija: https://youtu.be/msZhMFpuMog 👉 NASLEDNJA EPIZODA V tretji, zadnji epizodi serije: umetna inteligenca — kakšne priložnosti in tveganja prinaša podjetjem in vsakomur od nas. Naročite se in pustite oceno na Spotify — pomaga, da nas najde več poslušalcev. 🔔
Napadalec je lahko v vašem omrežju 300–400 dni, ne da bi ga kdorkoli opazil. Ukradene podatke pa danes napadalci celo naložijo v ChatGPT in ga vprašajo, kako naj izsiljujejo žrtev. V prvi epizodi serije treh podkastov, ki jih pripravljamo v sodelovanju s partnerjem T2, gostimo: • Benjamina Lazarja — varnostni analitik I. stopnje, SOC T-2 • Urbana Garbajsa — raziskovalec kibernetske varnosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Skupaj razčistimo: – zakaj okrog 95 % vseh varnostnih primerov rešijo že analitiki prve stopnje – kako napadalci danes delujejo kot organiziran ekosistem: eni z AI iščejo ranljivosti, drugi jih kupijo na temnem spletu, tretji kradejo podatke – kaj se zgodi v SOC, ko ob treh zjutraj poči alarm zaradi prijave iz tujine – kako ukradeni sejni piškotki obidejo celo dvofaktorsko avtentikacijo – zakaj umetna inteligenca ne bo nikoli nadomestila človeka za zaslonom Poslušajte do konca — v glavo napadalca se zares splača pogledati, preden pogleda on v vašo. 🕒 POGLAVJA (0:00) Uvod: kaj se dogaja, ko gremo spat? (1:10) Gosta: Benjamin Lazar in Urban Garbajs (3:55) Pot v poklic varnostnega analitika (9:03) AI odkriva ranljivosti z noro hitrostjo (14:27) Delovni dan v SOC: 24/7, tudi prazniki in alarmi (16:58) Trije nivoji analitikov in forenzika (23:56) Napadalci kot organiziran ekosistem (27:28) Scenarij: sumljiva prijava ob treh zjutraj (32:19) V glavi napadalca (37:33) Bitka za kadre: zakaj jih je premalo (40:53) Dvoboj dveh inteligenc: AI v obrambi (43:33) Bo te bitke kdaj konec? 📌 OMENJENI PROJEKTI IN POJMI • T2 — telekomunikacijski operater z lastnim varnostno operativnim centrom (SOC), ki 24/7 varuje poslovne stranke. • SOC (varnostno operativni center) — skupek ljudi, tehnologije in procesov za neprekinjen nadzor varnosti. • SIEM — platforma, v katero se stekajo dnevniški dogodki celotnega IT-omrežja; »srce« delovanja SOC. • SI-CERT — nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost; s SOC-om sodelujeta skoraj dnevno. • URSIV — Urad Vlade RS za informacijsko varnost. • ZInfV-1 — zakon, po katerem morajo zavezanci obvezno prijavljati incidente. • Kibernetsko vadbišče — varno simulirano okolje, v katerem študentje in zaposleni vadijo obrambo in napad. • Fakulteta za varnostne vede — smer informacijska varnost, kjer je študiral Benjamin Lazar. ❓ POGOSTA VPRAŠANJA Kaj je varnostno operativni center (SOC)? SOC je skupek ljudi, tehnologije in procesov, ki 24 ur na dan spremlja dogajanje v omrežjih in ustavlja kibernetske napade, preden nastane škoda. Kako dolgo je lahko napadalec v sistemu neodkrit? Po izkušnjah gostov tudi 300–400 dni ali več let — sodobni sistemi ne pomagajo, če napadalec zna ostati neopazen. Ali lahko umetna inteligenca nadomesti varnostne analitike? Ne. AI pospeši ponavljajoče se procese in analize, končno odločitev o ukrepu pa vedno sprejme človek. Kaj naredi podjetje, ki nima svojega SOC? Najame storitev neprekinjenega nadzora — zunanjo ekipo, ki 24/7 spremlja njegove sisteme in ukrepa ob incidentih. Ali je prijava kibernetskega incidenta obvezna? Za zavezance po ZInfV-1 je obvezna, za vse ostale pa priporočljiva — prijave omogočajo spremljanje aktualnih groženj. 👉 NASLEDNJA EPIZODA V drugi epizodi zapustimo nadzorni center in gremo na teren: kako potekajo varnostni projekti pri naročnikih — od analize do implementacije rešitev. Če vam je bila epizoda v pomoč, pustite oceno na Spotify in jo delite naprej. Sledite SBC podkastu, da ne zamudite novih epizod. Video verzija epizode na YouTubu: https://youtu.be/XoHMGd9fJWI
Sledi SBC podkastu 🔔 — pritisni Follow gumb, da ti naslednja epizoda samodejno pristane v knjižnici. Vsak dan je v Sloveniji na bolniški vsaj 56.000 ljudi. To je 6 % aktivnega prebivalstva. Slovenijo bolniška odsotnost stane več kot 1,2 milijarde evrov letno. K temu dodajmo podatek, da je na delovnem mestu res zavzetih le 18 % zaposlenih. To pomeni: v povprečnem podjetju s sto zaposlenimi šest ljudi vsak dan manjka, ostalih osemdeset pa, kot v pogovoru pove Andrej Klančar, "dela higienski minimum". Kdo nosi posledico? Vsi — gospodarstvo, lastniki, zdravstvo, družine zaposlenih. Kaj boste odnesli iz te epizode: 🔹 Zakaj direktor zaposlene aktivno SPODBUJA na bolniško — in zakaj se to dolgoročno splača 🔹 Konkreten model: vse, kar dobi zaposleni pri Klančarju — prosti dan za rojstni dan, delitev dobička, 10 % vsakega teambuildinga v dobrodelnost, šport, izobraževanja izven panoge 🔹 Cena vs vrednost: koliko investicija na zaposlenega prinese v krajših bolniških in večji lojalnosti 🔹 Zakaj se je decembra 2025 ob napovedi nadzora bolniška v Sloveniji čez noč zmanjšala za 20 % V studiu SBC podkasta gostimo dva, ki ta problem dnevno rešujeta: → ANDREJ KLANČAR, lastnik in direktor podjetja Klančar Žerjavi (43 zaposlenih, ~150 žerjavov, več kot 200 projektov letno) — človek, ki je iz gradbeništva naredil panogo, v katero ljudje stojijo v vrsti za zaposlitev. → META SKOK, pooblaščenka uprave Zavarovalnice Triglav, ki gradi javno-zasebno mrežo, ki zaposlenim omogoča dostop do specialista v dveh dneh namesto v dveh mesecih. — POGLAVJA — 0:00 Uvod: zakaj je zdravje zaposlenih največja poslovna številka 0:30 Slovenske številke: 1,2 milijarde EUR in 56.000 ljudi vsak dan 2:43 Klančar Žerjavi: 43 ljudi, 150 žerjavov, 200+ projektov 3:48 Past slovenskega trga dela: le 17 % zaposlenih je res zavzetih 4:55 Kako naredil žerjave (in gradbeništvo) seksi 10:07 "Spodbujamo ljudi na bolniško" — paradoks, ki firmo rešuje 13:08 Klančar + Triglav: kako se je začelo leta 2020 17:29 Zaradi česa Slovenci najpogosteje obolijo 21:24 Vodenje firme kot dober avto: rdeči vs zeleni obrati 28:42 Novinarjev vpogled v javno zdravstvo — kako gre lahko hitreje 32:25 Vse, kar dobi zaposleni: frajdan, delitev dobička, 10 % za dobrodelnost, šport 44:59 Bolniška –20 % v enem mesecu in zakaj družina spada v paket — OMENJENO — Klančar Žerjavi: https://klancar-zerjavi.si Zavarovalnica Triglav: https://www.triglav.si SBC – Klub slovenskih podjetnikov: https://sbc.si — SBC PODKAST — SBC podkast je oddaja Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), kjer voditelj Gregor gosti najuspešnejše slovenske podjetnice in podjetnike. Iščemo praktične rešitve, ki delujejo v slovenskem gospodarskem okolju — ne ideoloških razprav. POGLEJ EPIZODO TUDI NA VIDEO: YouTube: https://www.youtube.com/@sbc-klubslovenskihpodjetnikov Apple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558 SPREMLJAJTE NAS TUDI: SBC spletna stran: https://www.sbc.si SBC podcast: https://www.sbc.si/podcast Facebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikov LinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-club Instagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclub TikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub — OPOZORILO — Ta epizoda vsebuje splošne informacije o zdravstvenih zavarovanjih in dobri praksi v podjetjih. Ne predstavlja zdravniškega, pravnega ali finančnega nasveta. Za konkretne odločitve o zavarovanju in zdravju se posvetujte z ustreznimi strokovnjaki. Ključne teme: absentizem, bolniška odsotnost, zdravje zaposlenih, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Klančar Žerjavi, Zavarovalnica Triglav, kadri, gradbeništvo, mentalno zdravje, prezentizem.
Je delo danes še vrednota? Kaj ljudi najbolj motivira, da pridejo na delovno mesto? Govora je o plačah, davčni obremenitvi, delu od doma, iskanju kadrov ter razlik med mlajšimi in starejšimi generacijami. Pogovor se dotakne tudi dodane vrednosti, odgovornosti države in vprašanja, kako zgraditi okolje, v katerem zaposleni ne ostanejo le zaradi plače. Gre za zelo aktualen razmislek o prihodnosti dela v Sloveniji.Oglej si epizodo do konca in se naroči na kanal za še več podjetnih pogovorov.00:00 Intro: Je delo še vrednota danes?00:30 Zakaj ljudje sploh še delamo? (temeljna motivacija)06:10 Plače, davki in realnost slovenskega trga dela14:20 Delo od doma vs. pisarna — kaj dejansko deluje22:40 Največji problem: kje najti prave ljudi31:00 Mladi vs. starejši: konflikt ali priložnost?39:10 Dodana vrednost in zakaj brez nje ni višjih plač47:30 “Instant generacija” in nova pričakovanja zaposlenih55:40 Kaj ljudi danes res zadrži v podjetju01:02:10 Kaj mora država spremeniti za prihodnost dela#delo #podjetnistvo #zaposlovanje #motivacija #mladi #podcastslovenija #SBC #workethic #leadership #futureofwork #businessslovenia #employerbranding
Vojna za zaposlenePred 1. majem smo. Praznikom dela. Praznikom delavstva. In številke kažejo neverjetno razliko kot pred desetletjem. Število rojstev v Sloveniji je na najnižji točki, število zaposlenih iz tujine rekordno visoko, število brezposelnih najnižje v zgodovino. V marsikaterem poklicu se bijejo prave "vojne" za dobre kadre. V tem podcastu govorimo o stanju na trgu dela in zakaj prihaja do razkoraka med delodajalci in iskalci zaposlitve. Dotaknili smo se tudi največjih napak pri zaposlovanju, pričakovanj glede plače in pogojev ter kako podjetja lahko pritegnejo in zadržijo prave kadre. Poseben poudarek smo dali tudi mlajšim generacijam in njihovemu pogledu na delo. Če vas zanima, kako razmišljajo delodajalci in kaj dejansko iščejo zaposleni, potem boste v pogovoru zagotovo našli veliko zanimivih razmišljanj.
Dr. Tomaž Zwitter je sogovornik, ki si ga lahko samo želiš. Je hudomušen, zvedav, a izjemno strokovno podkovan. Če je vesolje neskončno, se zdi, da je lahko takšen tudi pogovor z dr. Zwittrom. Ne zmanjka vprašanj in sploh ne njegovih zanimivih odgovorov.Četudi razlaga nekaj tako kompleksnega, kot je vesolje, to pove na vsem razumljiv način. In če kje obupuje, se zdi, da le nad človeško neumnostjo.Kaj pomeni za človeštvo zadnji dosežek, let okoli Lune? Zakaj smo morali na ta podvig, ki je v resnici ponovitev, čakati tako dolgo? Zakaj tega ni mogoče enostavno ponoviti?Kako veliko vlogo so imeli pri tem poletu in projektu Artemis II Slovenija, slovensko znanje in delo trboveljskega Dewesofta?Kaj pa Mars in pot v neznano? Kam nas bodo odpeljali vesoljska tekma, sodelovanje in zvedavost?Uživajte v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom. Mi smo!📌 YouTube Chapters00:00 Kratek intro (highlighti epizode)00:25 Uvod in predstavitev teme09:04 Kako ljudje pridejo v stroko18:08 Realnost kariere in izzivi27:13 Zanimivi primeri iz prakse36:17 Ključni trenutki in preobrati45:21 Pogled v prihodnost54:26 Osebne izkušnje in lekcije01:03:30 Zaključne misli📌 Hashtags#podkast #slovenija #intervju #podjetnistvo #znanost #razvoj #mindset #business #podcastlife #entrepreneur #learning #growth
V času, ko v nekaj urah iz izbrisa civilizacije pridemo do dvotedenskega premirja med ZDA in Iranom. Na stotine izjav, novic in dogodkov se trgi odzivajo in to tako, da se je nemogoče pripraviti na posledice. A vse to dogajanje v Hormuški ožini vpliva na naš vsakdan. Kaj ima pravzaprav Hormuška ožina skupnega s ceno hrane na slovenskih policah? V tem epizodi SBC Aktualnega podkasta gosta — dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete in dr. Luka Juvančič z Biotehniške fakultete — razložita, kako se geopolitični šoki prelevijo v višje cene energentov, gnojil, prevoza in hrane. Govorimo o realnih scenarijih razvoja krize, zakaj vladni ukrepi kot so znižanje trošarin in DDV-ja prinašajo kratkoročno popularnost, a dolgoročno škodo, ter zakaj Slovenija na področju prehranske in energetske odpornosti zamuja za sosednjimi državami.GOSTA: dr. Rok Spruk, Ekonomska fakultetadr. Luka Juvančič, Biotehniška fakulteta00:00 Uvod00:35 Kako ekonomista gledata na krizo v Hormuški ožini07:00 Scenariji: od zaprtja ožine do rekordnih cen nafte13:30 Kako se cena nafte prelije v cene hrane?22:00 Zakaj 20% svetovne nafte vpliva na Slovenijo?30:00 Vladni ukrepi: trošarine, DDV in zakaj to ne deluje45:00 Samozadostnost in odpornost slovenskega kmetijstva57:00 Kaj smo zamudili in kaj nas čaka naprej?01:07:00 Rešitve: od digitalnih platform do osebnih sprememb01:08:00 Zaključek in sporočilo za domov#hormuskaoina #cenehrane #energetskakriza #slovenija #podrazitev #geopolitika #kmetijstvo #ekonomija #HormuzStrait #foodprices #energycrisis #globaleconomy #inflation #Slovenia #sustainability #geopolitics #podkast #SBCpodcast
Volitve v državni zbor so za nami. Po volitvah se politična matematika šele zares začne. Zdi pa se, da bo vse to, kar je bilo izrečeno pred volitvami po volitvah velika težava. Kako se bo sestavila koalicija, ki bo našo državo držala v koraku s spremembami, ki se dogajajo. Energetska kriza je tu, vojna v Iranu ni nič bliže koncu, treba bo hitro sprejeti prave ukrepe. A prej bo treba najti dogovor. Kdo ga bo iskal? Kdo bo uspešen? Kdo bo državotvoren in kdo le preračunljiv? Dva nekdanja predsednika vlade in ekonomist so tokratni gostje aktualnega podcasta. Pogovor vodi Gregor Trebušak, gostje pa so: - dr. Miro Cerar- dr. Mojmir Mrak- Lojze Peterle 00:00 Uvod in post-volilna realnost00:39 Gostje v studiu: Peterle, Cerar, Mrak04:30 Kako se sestavlja vlada v praksi10:20 Odgovornost politike vs. pričakovanja ljudi17:30 Geopolitična slika in vpliv na Slovenijo24:00 Energetska kriza: kaj nas čaka31:00 Gospodarstvo, inflacija in prihodnost38:30 Stabilnost vlade in možni scenariji45:30 Ključni izzivi nove oblasti50:30 Zaključne misli in pogled naprej#slovenija #politika #podcast #volitve #gospodarstvo #energija #inflacija #leadership #economy #geopolitics #podcastslovenia #business
V tej epizodi SBC podcasta gostimo Martina Jezeršeka, direktorja družinskega podjetja, ki je kot edini tuji ponudnik skrbelo za premium VIP hospitality na olimpijskih igrah v Cortini. Martin razkriva, kako so z 160+ sodelavci kljub kritikam italijanskih medijev, ki so govorili o "kulinarični vojni", pod vrhunskimi varnostnimi standardi prepričali organizatorje. Slišali boste o 12-letnih pripravah, logističnih izzivih, srečanjih s Primožem Rogličem in Snoop Doggom ter o tem, zakaj je evropski hospitality standard daleč pred ameriškim. Odkrijte, kako je Slovenija še enkrat dokazala, da ne blesti le v športu, ampak tudi v poslovni odličnosti na mednarodni sceni!00:00 Intro – Slovenci na olimpijskih igrah00:40 Kako je slovensko podjetje prišlo na OI09:25 Pogodbe, mediji in začetek projekta16:30 160+ ljudi in logistični kaos23:40 Pritiski, inšpekcije in odgovornost33:55 Ameriški VIP gostje in vrhunska kulinarika42:10 Kulinarična vojna & odziv Slovenije51:40 12 let priprav in mlada ekipa01:17:10 VIP trend, Super Bowl in prihodnostOlimpijskeIgre #Slovenia #Cortina2026 #SportniHospitality #SlovenskiPodjetniki #OlympicGames #BehindTheScenes #Hospitality #VIPCatering #ItalianCuisine #BusinessSuccess #EntrepreneurLife
Humanoidni roboti so tukaj. Kaj vse zmorejo? Za kaj jih bomo uporabljali? Kakšne omejitve imajo in kje njihova uporaba povzroča največ skrbi? Podjetje Hiproject d.o.o. je v Evropo pripeljala trenutno najbolj zmogljivega humanoidnega robota, ki so ga poimenovali Max. Zdaj jih čaka težka naloga: da ga popolnoma osvobodijo "povezav" s Kitajsko, pa zavarovanje...Kakšan je globalna tekma v humanoidni robotiki? Kaj uvajanje teh robotov v tovarne pomeni za delovna mesta in družbo? Bodo res lahko kmalu del našega življenja doma? Gostje: - Urban Pevnik, direktor Hiproject d.o.o.- Bojan Goluh, vodja prodaje d.o.o. - Max, prvi humanoidni robot pri nas
Naroči se na kanal (Subscribe)🔔https://www.youtube.com/@sbc-klubslovenskihpodjetnikovKdo je naslednji? Venezuela, Iran, Kuba, Kolumbija, Grenlandija...kdo je naslednji?Ne mednarodno pravo, ampak osebnostna etika. Tako Donald Trump o novem, starem, svetovnem redu.ZDA so “ugrabile venezuelskega predsednika” in ga pripeljale pred sodišče v New Yorku. Zdaj s podobnimi akcijami grozijo Kubi, Kolumbiji, celo Mehiki. Če veliko upora proti odstranitvi Madura ni bilo, pa je v Evropi precej drugače, ko Trump govori o priključitvi Grenlandije. Kaj bi takšna odločitev pomenila za NATO, za "zavezništvo" med ZDA in Evropsko unijo? In če po svoje stvari počne Donald Trump, kako pričakovati, da ne bodo Vladimir Putin, Xi Jinping ali pa kdo nam bližjih predsednikov vlad ali držav? Kakšen je novi svetovni red in kje sta tukaj Evropska unija in Slovenija. Kakšne možnosti sploh imamo in kako se moramo postaviti? O novem svetu in novi realnosti z gosti: Dr. Faris Kočan, FDVTine Kračun, Inštitut za strateške rešitveBoštjan Perne, MORS in nekdanji direktor OVSDr. Jurij Toplak, pravnik00:00 Uvod: Zakaj je letošnje dogajanje prelomno05:20 Vojna, varnost in nova realnost Evrope12:40 Vloga Evropske unije v globalni politiki20:10 Slovenija med velikimi silami – imamo vpliv?28:30 Mednarodno pravo: ali še sploh deluje?36:50 ZDA, Rusija in Kitajska – razmerja moči45:40 Gospodarstvo, energija in politične odločitve54:10 Kam gre Evropa v naslednjih letih?01:02:30 Zaključne misli in opozorila za prihodnost#SBC #SBCAktualno #geopolitika #EvropskaUnija #Slovenija#politics #EU #globalpolitics #internationalrelations #currentaffairsPOSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Naroči se na kanal (Subscribe)🔔https://www.youtube.com/@sbc-klubslovenskihpodjetnikovObraza prihodnosti 🔥 | Forbes 30 under 30: Eva Esih & Aljoša Marković, podjetništvo, rast in mentalitetaV zadnjem aktualnem podcastu leta Gregor Trebušak gosti Evo Esih in Aljošo Markovića, prejemnika naziva Forbes 30 Under 30 – dve zgodbi o pogumu, delu, padcih, rasti in tem, zakaj so odgovorni v Forbsu ugotovili: “Ta dva imata iskrico, ki premika meje.”Eva Esih je podjetnica, soustanoviteljica PsyByte, ki s pametnimi kadrovskimi orodji spreminja način povezovanja talentov in podjetij.Aljoša Marković je po študiju v tujini prevzel Etno restavracije in jih iz tradicije dvignil v sodobni kulinarični brand.O čem govorimo?Kako je videti podjetništvo skozi oči mladih, ki so se odločili “narediti nekaj svojega”. Kaj se zgodi, ko te postavijo v ospredje in moraš dokazati, da si tam upravičeno. Procesi, rast, kadrovanje, mentaliteta, samokritika, tujina in slovenska realnost.5 ključnih točk:👉 Forbes naziv ni “medalja”, ampak pospeševalec odgovornosti in ambicije.👉 Podjetništvo se težko meri – zato so procesi, rezultati in zgodba ključni.👉 Kadrovanje je marketing + psihologija: nianse odločajo, ali dobiš kandidate ali ne.👉 Rast podjetja pomeni spuščanje kontrole: procesi in operativa morajo živeti brez tebe.👉 Slovenija ima visoko disciplino in znanje – pogosto nam manjka samo samozavest “zakaj pa ne?”00:00 Intro: Forbes 30 Under 30 in zakaj so to “ljudje prihodnosti”00:37 Kdo sta Eva & Aljoša: kako sta prišla do preboja04:00 “Če ne rata, grem pri 30-ih” – podjetniška pot brez varovalke09:30 Kako deluje Forbes selekcija: prijave, vprašanja in ocenjevanje18:10 Zakaj je podjetništvo najtežje ocenjevati26:30 Kadrovanje kot marketing: zaposlitveni oglasi, ki delujejo37:30 Skaliranje podjetja: procesi, ekipa in McDonald’s lekcije47:20 Ambicija, odgovornost in vizija “THE način zaposlovanja”57:30 Slovenija vs. tujina: kultura, konkurenca in samozavest01:05:20 Zaključek: kaj bi danes naredila drugače + zadnje misli#podkast #podjetništvo #mladipodjetniki #zaposlovanje #kadrovanje #slovenija #forbes30under30 #startup #entrepreneurship #recruitment #hiring #businessgrowthPOSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
SBC - Klubu slovenskih podjetnikov je po dolgih letih uspel pomemben preboj: vlada je sprejela zakon o udeležbi delavcev pri delitvi dobička, za kar smo si močno prizadevali.V tej epizodi SBC podcasta gostimo podpredsednika SBC Igorja Akrapoviča, ki razkrije zakulisje 11-letnega boja za omenjeni zakon, ki bo omogočil lažje nagrajevanje zaposlenih ter s tem večjo konkurenčnost podjetij. Slišali boste, kako nova ureditev nagrajuje ljudi v podjetjih, zakaj so v prednosti tista podjetja, ki pošteno plačujejo davke v Sloveniji, ter kako se s tem spreminja konkurenčnost na svetovnem trgu. Akrapovič je med drugim poudaril:“Naš moto je bil preprost: zaposleni morajo imeti neposreden delež v dobičku, ki nastane iz uspešnega poslovanja podjetja.”“Ta zakon je po mojem mnenju največji preboj za slovensko gospodarstvo v zadnjih letih – prvič se resno nagradi tiste, ki ustvarjajo.”Dotaknemo se tudi bremen davkov in prispevkov, obvezne božičnice ter vprašanja, ali je zakon o delitvi dobička med zaposlene prvi resni preobrat v odnosu države do gospodarstva. V drugem delu pogovora pa Akrapovič še zelo neposredno komentira realnost električnih vozil, omejitve energetike in nujnost jedrske energije za prihodnost Slovenije.
Dr. Igor Masten & Dr. Davorin Kračun: Kaj nas čaka v proračunu 2026–2027? | SBC Podcast AktualnoV tokratni epizodi SBC podcasta gostimo dva vrhunska ekonomista: dr. Igorja Mastena in predsednika Fiskalnega sveta dr. Davorina Kračuna, ki skupaj razčlenita realno stanje slovenskih javnih financ, proračun za leto 2025 ter napovedi za leti 2026 in 2027.Kako zdrave so slovenske javne finance?Zakaj državna poraba raste hitreje od gospodarske rasti?Je proračun razvojno naravnan ali gre ponovno za prelaganje problemov v prihodnost?V pogovoru se dotaknemo:zaključka proračunskega leta in realnih rezultatov,dinamike rasti izdatkov države,izzivov dolgotrajnih investicij in njihove neučinkovitosti,fiskalne vzdržnosti in tveganj po letu 2027,zgodovinskih naukov “aktivne ekonomske politike”,dolgoročne stabilnosti socialnega sistema in demografskih pritiskov.Gre za epizodo, ki ponuja jasen in trezen pogled na trenutno ekonomsko smer Slovenije — in odkrito opozarja, kje nas lahko čaka resen zdrs, če ne ukrepamo pravočasno.📌 Naročite se na SBC kanal📌 Spremljajte podjetniške zgodbe in Aktualno📌 Obiščite nas na: https://www.sbc.si👍 Všečkajte video🔔 Naročite se na kanal SBC – Klub slovenskih podjetnikov💬 Delite svoje mnenje v komentarju🌐 Več na: https://www.sbc.si🎧 Spremljajte tudi druge SBC podkaste: Aktualno, Intervju, Podjetne zgodbe00:00 Intro00:36 Uvod: leto se izteka in proračun pod pritiskom02:44 Smo na robu? Evropska komisija vs. vlada08:50 Eksplozija izdatkov: plače, davki in zdravstvo14:05 Tri milijarde reza: kje sploh lahko varčujemo?19:03 Od presežkov do primanjkljajev: zamujena priložnost24:17 Bonitetne ocene, finančni trgi in politika28:38 Sprememba kursa: nižji davki, več rasti?35:50 Evropa, Nemčija in prestrukturiranje slovenske industrije42:13 Božičnice, populizem in račun, ki vedno pride#SBC #PodkastAktualno #IgorMasten #DavorinKracun #Slovenija #Proracun #JavneFinance
Kitajska prihodnost je prihodnost brez prevlade Kitajske v svetu sploh mogoča? Kako velika je dejansko Kitajska kot trg? Kaj pomeni njen tehnološki napredek za slovenska podjetja? In kje so realne priložnosti za sodelovanje?V tokratnem SBC aktualnem pogovoru razčlenimo vtise neposrednega obiska Kitajske – od razmaha umetne inteligence, robotike in industrije 4.0 do poslovne kulture, tempa inovacij in globalnega vpliva, ki ga ima Kitajska na dobavne verige in evropska podjetja.Kaj se slovenska podjetja lahko naučijo iz obiska kitajskega gospodarskega ekosistema? V pogovoru tudi, kako Kitajska gleda na Evropo, kje so največje priložnosti in zakaj prihodnost sodelovanja odpira povsem nove možnosti."Gost pojasni, kako Kitajska gleda na Evropo, zakaj njihovi podjetniki razmišljajo drugače, kako gradijo zaupanje in zakaj nekatere priložnosti čakajo prav na specializirane slovenske rešitve.Če vas zanimajo mednarodni posli, izvoz, inovacije ali prihodnost gospodarstva – ta epizoda ponudi zelo konkretne odzive s terena.Gosti: Mirjam Bernard, NGENMarko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike SlovenijeAleš Torkar, dolgoletni vodilni kader mednarodnih farmacevtskih podjetij👉 Poglavja najdete spodaj👉 Naročite se na SBC – Klub slovenskih podjetnikov za nova aktualna pogovora00:00 Uvod00:46 Zakaj obisk Kitajske in prvi vtisi04:12 Velikost kitajskega trga in primerjave z Indijo08:35 Tehnološki napredek: AI, robotika in industrija 4.013:02 Kitajski poslovni ekosistem in odnos do podjetnikov17:58 Priložnosti za slovenska podjetja in partnerstva22:44 Logistika, dobavne verige in globalni vplivi Kitajske27:33 Kako Kitajska gleda na Evropo in obratno32:18 Kulturne razlike: poslovni bonton, odnosi in zaupanje36:47 Investicije, inovacije in kitajski državni model41:30 Kaj se lahko Slovenija nauči od Kitajske45:50 Prihodnost sodelovanja in zaključne misli#kitajska #slovenskopodjetnistvo #SBCpodcast #businesschina #globalbiz #inovacije #podcastslovenija #trgKitajske #tehnologija #evropakitajska #poslovnipriložnostiPOSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusines
Pokojnine in od česa bomo živeli? Referenduma o pokojninski reformi ne bo. Spremembe pa bomo občutili že v letu 2026. Kakšne bodo? 👉 Reforma prinaša pomembne spremembe v prvem stebru, posebej za najnižje in invalidske pokojnine, ter krepi vzdržnost sistema.👉 Drugi steber ostaja neobvezen, a postaja z davčnimi ugodnostmi in vlogo delodajalcev ključni del dostojne pokojnine.👉 Tretji steber in osebno varčevanje sta nujna, ker “kupček denarja” prepogosto porabimo za avto ali dopust, ne za starost.👉 Mlajše generacije so bolj finančno pismene, a jih spremljata strah pred bodočimi reformami in nezaupanje v pokojnine.Gosta sta: - Generalni direktor ZPIZ-a Marijan Papež- izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja na Modri zavarovalnici Primož CenceljPogovor je vodil Gregor Trebušak#pokojnine #pokojninskareforma #drugisteber #tretjisteber#osebnefinance #finančnaliteratura #retirementplanning#investing #Slovenija #podcast #modrozavarovalnica #varčevanje
Kako (se) prodatiKje se danes sklepajo največji posli? Kje boste dobili največ gledalcev in kupcev? Kje imate največ možnosti za rast? Če je Borut Pahor sam zase znamka, pa je vseeno potreboval ekipo, da je zanj našla posel na TikTok-u. In je to znal hitro monetizirati. Je to posel le za influencerje ali v tem dobijo kaj tudi brandi? Koliko to stane? Kakšne so številke, ki se pretakajo v marketingu? In kako hitro se vse spreminja zaradi umetne inteligence in algoritmov? Kako danes res deluje marketing? Od TV in influencerjev do kvantnega trženja in AI – konkretni nasveti, primeri in napake, ki se jih splača preseči.Nov aktualni podcast: Kako (se) prodati s tremi zelo vsebinskimi gosti: - Majo Konečnik Ruzzier, redno profesorico z Ekonomske fakultete- Jernejem Smislom, direktorjem podjetja Pristop- Rokom Hladnikom, ustanoviteljem in direktorjem Flat Circla
Od ideje do kupca. In vse vmes.Živimo v svetu, kjer si nekaj zaželimo, to najdemo na internetu in že v naslednjem trenutku si želimo, da je pri nas doma.Kako danes zadovoljiti kupca? Kaj mu ponuditi? S čim ga prepričati? Kaj narediti drugače kot konkurenca? In kako poskrbeti, da bo vse to, kar dnevno naročamo, res v najhitrejšem času v naših rokah?Dva podjetnika, Petra Parovel (SWY Brand) in Simon Terbovšek (DFVU), o tem, kako sta začela, kako sta “vedela”, kaj trg potrebuje, in kako sta poskrbela, da njuni izdelki pridejo do kupcev.In Rok Izlakar, direktor GLS Slovenija, o tem, kako danes prepeljati in pravočasno dostaviti milijone paketov letno.📦Kaj je danes drugače kot še pred nekaj leti? Zakaj sta vstop Temu in Shein na evropski trg spremenila pravila igre in kako se temu prilagoditi? Kakšne zahteve imajo kupci? In kakšna bo logistika prihodnosti?👉 Zakaj je pomembno, da imaš poskrbljeno za celotno verigo – od ideje do kupca? In kaj vse se skriva vmes?🌟 Petra Parovel, SWY brand📊 Simon Terbovšek, DFVU📦 Rok Izlakar, GLS Slovenija
Kaj gledamo v Gazi? "Klavnico" ali genocid? Je sploh pomembno, kako rečemo dogajanju v Gazi? Po napovedi Izraela, da bo zavzel celotno območje Gaze in tako zadal »zadnji udarec« Hamasu, se odpirajo številna vprašanja.Od začetka povračilnih napadov Izraela na Hamas je v Gazi umrlo več kot 60 tisoč ljudi – več kot polovica med njimi so otroci in ženske. Izraelske sile so ubile tudi več kot 170 novinarjev. Tujim novinarjem je vstop v Gazo prepovedan, snemanje iz zraka pa onemogočeno, tudi takrat, ko so letala začela odmetavati prepotrebno humanitarno pomoč. Zaradi lakote je umrlo več kot sto ljudi. Po ocenah je poškodovanih ali uničenih 92 % vseh stavb v Gazi.Svet dogajanje spremlja predvsem prek posnetkov na družbenih omrežjih in v medijih. Protesti v podporo palestinskemu ljudstvu so v nekaterih državah prepovedani – zakaj? Zakaj so arabske države ob tem tako tiho?Francija, Velika Britanija, Kanada, Avstralija in še nekatere druge države so napovedale ali razmišljajo o priznanju Palestine. A kaj pravzaprav priznavajo? Kaj je od koncepta dveh držav sploh še ostalo?In kakšno sporočilo pošilja Slovenija s svojimi stališči, ko gre za zaostrovanje odnosa do Izraela? Sogovornika sta dr. Faris Kočan s FDV-ja in Doc. dr. Martin Pogačardoktor znanosti s področja kulturologije, znanstveni sodelavec.
Trump služi, Slovenija obdavčujePa ga imamo, nov napovedani davek. Tokrat so na udaru kriptosredstva. Od 1. 1. 2026 naprej bodo namreč obdavčeni dobički fizičnih oseb, rezidentov Slovenije od dobička, ki ga bomo zaslužili pri kriptosredstvih. Državljani sami pa bomo morali vsako leto do 31. maja pripraviti evidence o pridobitvi in odsvojitvi kriptosredstev in sami izračunati davek. Ta bo 25 odstotkov. Poglejmo na drug konec sveta: kriptotrg je dosegel nov mejnik, saj je tržna kapitalizacija vseh kriptovalut presegla štiri bilijone dolarjev, pri čemer je delež bitcoina skoraj 60-odstoten. In vrednost enega bitcoina je ta trenutek več kot 103.000 evrov. Pospešek kripto valutam je dal Donald Trump, ki je podpisal prvi ameriški zakon o kriptovalutah, imenovan Genius Act. Ta ureja status stabilnih kovancev in predstavlja tudi dobre temelje za množično uporabo te tehnologije v finančni industriji. Evropa (Slovenija) obdavčuje in regulira, ZDA pa ... dominira. Tudi ko gre za kripto valute. Kaj takšna obdavčitev, ki jo morajo sicer potrditi še poslanke in poslanci v državnem zboru, pomeni za tiste Slovence, ki imajo v lasti kriptovalute? Koliko si minister sploh obeta od novega davka? Smešno, ocene se gibljejo med 2,5 in 25 milijoni evrob. Kdo ve? Ministrstvo ne! Prav gotovo pa vedo, da je to smešna vsota, če vemo, da se Slovenija vsak dan zadolži za 4,5 milijona evrov. Se spomnite obljube, da bo Slovenija prava kripto država, ker je v tem prihodnost? Je vladni ukrep - novi davek - res tisti, ki nas pelje na to prvo mesto? O tem, kaj torej storiti, ko razmišljate o varni starosti, varčevanju v plemenitih kovinah (ker, saj veste, zlato je vendarle zlato), vlagati v bitcoin, v današnjem podcastu. A pogovor prinaša mnogo več: od zgodovinskih pogledov na vrednost zlata in bitcona do posledic političnih špekulacij in začasnih ukrepov, ki so seveda postali stalni. Ni šlo niti mimo kovanca Donalda Trumpa, pri katerem zasluži del elite, ostali pa - dobimo davek.Sogovornika sta: Toni Čepon, Društvo BitcoinPeter Slapšak, Elementum
Nehajmo sanjati o nevtralnosti. Kaj pa potem? Kaj nam ostane? Potem ko je predsednik vlade Robert Golob obljubil, da bo Slovenija za NATO do leta 2035 porabila 5% BDP-ja, to je več kot 3,3 milijarde evrov, je doma naletel na težavo. Že sedaj nismo spoštovali obljube o 2% BPD-ja za obrambo, da bi dvignili porabo na 3%, pa nikakor ni sprejemljivo za Levico in SD. Kje je šele 5%. In imamo referendum o višanju stroškov za NATO, pa še napoved referenduma o tem, ali sploh še želimo biti del zavezništva. Pa pojdimo lepo po vrsti? Kaj bi oba referenduma pomenila? Kakšne zaveze dajeta politiki in kaj so ustavni pravniki povedali predsedniku vlade Golobu? Na tem sestanku je bil tudi nekdanji predsednik vlade in danes dekan Pravne fakultete Miro Cerar, eden od gostov. Kakšne možnosti za izstop iz zveze NATO imamo in kaj potem? Nevtralnost? Je to sploh realna možnost? In kaj “nevtralnost” prinaša in ali je res cenejša? O tem obramboslovka Jelena Juvan. Kaj pa sledenje obljubam o 5% BDP-ja? Je to le politična obljuba in nam tega nikoli ne bo treba izpolniti? Pa sploh lahko najdemo še dodatno milijardo ali dve za vojsko vsako leto? Kaj pa obljube, da bo to multiplikator domačega gospodarstva? Da, za velike države, zagotovo ne za Slovenijo, pravi ekonomist Bogomir Kovač. O realnosti in razumljivih in upravičenih dvomih z: - Dr. Mirom Cerarjem,- Dr. Jeleno Juvan,- Dr. Bogomirjem Kovačem.
3,5mrd letno izpuhti zaradi korupcije. Pred nami pa so največji posli v zgodovini države. Vroče poletje imamo. Vročinski val se kar ne neha. A tiste glavne stvari, ki bodo še kako vroče jeseni, se dogajajo v klimatiziranih pisarnah. V Svobodi in SDS-u je čutiti vedno več živčnosti ob pojavljanju "novih" in "starih" imen, ki bi rada v politični prostor prinesla nekaj novega. Je res logično, da imamo samo dve veliki stranki, ki narekujeta politiko države, pa naj bo ta le in izključno leva ali pa le in izključno desna? Sta edina, ki znata voditi državo res le Janez Janša in Robert Golob, ostali pa lahko le sodelujejo, a levi le z levimi in desni le z desnimi? Kaj pa, če se karte premešajo? Kaj pa, če bosta za mandat tako Golob ali pa Janša potrebovala partnerja s sredine? In kaj bo ta partner prinesel? Novo politiko ali le ponovitev tega, kar gledamo zadnjih 35 let? Anže Logar, predsednik Demokratov, in Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus, sta bila gosta. Pred nami so največji investicijski cikli, med drugim 5% BDP-ja za obramb in NEK2, že zdaj pa nam korupcija letno pobere 3,5 milijarde evrov. Bo korupcije le še več? Kako lahko verjamemo, da bomo v boju z njo uspešni, ko pa politiki v vrhu države ob korupciji ne nosijo nobenih posledic? Kakšen pogled na korupcijo in rešitve prinašata Lotrič in Logar? POSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Spal bom, ko bom umrl. No, malo bolj milo rečeno, za spanec zdaj res nimam časa. Saj se bom naspal po koncu tega obdobja. Pa veste, da se v resnici ne da naspati na zalogo ali pa za nazaj? Da so dovolj trije dnevi, ko ne spimo, pa se v našem telesu že začnejo dogajati spremembe. Koliko ur pa je sploh treba spati? Nekateri največji umi se radi pohvalijo, da spijo le nekaj ur na dan. Ampak takšno srečo ima v resnici izjemno izjemno malo ljudi. Ostali bi morali spati. Ker posledice neprespanosti so izjemno hude. In v današnji družbi je vedno več bolezni, ki izvirajo iz pomanjkanja spanca. Dan ponavadi večina izmed nas začne s kavo? Že to pove dovolj pravi prof. Dr. Leja Dolenc Grošelj, ki se z motnjami spanja in posledicami ukvarja že desetletja. A kava je še najmnjši problem. Kaj vse počnemo narobe, kaj se dogaja z našim telesom in kam nespanje pelje? Na Ekonomski fakulteti izvajajo raziskave o posledicah nespanja. Med lastniki podjetij, medicinskim osebjem, športniki. In podatki so izjemno zgovorni pravi prof. dr. Matej Černe. Življenje si moramo razdeliti na tri časovna obdobja: spanje, delo in čas za nas. In če enega od teh začnemo kratiti in krajšati se bo vse podrlo. In ko se, kaj storiti? Kdaj začutiti, da telo ne zmore več, da je vedno več napora in utrujenosti posledica nečesa? Kje se ustaviti in reči: Ok, tako ne gre, začeti moram drugače?" O tem pa Tadej Kreča, ki je izgorel in ki zdaj verjame, da svoje telo posluša bolje. O spanju, nespanju in posledicah v tokratnem aktualnem podcastu. POSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Za Dana Lenarda ste gotovo že slišali. Je "oče" največjih in najlepših luksuznih ladij na svetu. Ja, Slovenec je tisti, ki dobi naročilo najbogatejših ljudi na planetu, naj jim zriše plavajoči spomenik, nekaj, kar osupne, ko pripluje v naše vidno polje. Dan Lenard še vedno čara tako kot je pred desetletjem. S svinčnikom. Ker verjame, da ima človek več kot ima umetna inteligenca ali robot. Kako torej nastajajo prve skice in nato načrti? Koliko ljudi zaposluje gradnja super luksuzne jahte? In kako se sam počuti v družbi naročnikov, ki so med najbogatejšimi zemljani?In tudi o povsem drugačnem svetu, svetu kjer je le on sam na jadrnici, odvisen od vetra, valov in svoje intuicije. In tako je preplul Atlantik, brez kompasa, elektronike in motorja. Zakaj? O vsem tem je Gregor Trebušak govoril z Danom Lenardom na letošnji Internautiki v Portorožu. Pogovor, ki razkrije več kot le luksuz – razkrije človeka za svinčnikom.POSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Zakaj padamo? Številke in napovedi nam ne napovedujejo ravno lepe prihodnosti. Največji padec BDP-ja med državami EU-ja pomeni manj denarja v državnem proračunu. Sloveniji grozi tudi manj zanimanja med nemškimi vlagatelji, kaže raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Sodelujoči v raziskavi so Slovenijo uvrstili na deveto mesto najbolj privlačnih držav v srednji in vzhodni Evropi, lani je bila na prvem mestu. Med glavnimi negativnimi dejavniki ostajajo visoka davčna obremenitev in visoki stroški dela. Kaj vse je krivo za padec konkurenčnosti, za slabše obete v prihodnosti in kje se vendarle dobro držimo in imamo priložnosti? O tem s Katjo Stadler s Slovenko - nemške gospodarske zbornice, Jankom Koprivcem, lastnikom Silica in Igorjem Mastenom, ekonomistom.
Na letošnjem Giru se žal za Slovence ni izteklo tako, kot smo si želeli. Naš as Primož Roglič je namreč zaradi posledic padcev odstopil. A to ne spremeni dejstva, da je Slovenija v kolesarstvu velesila! In enako tudi v vsem ob kolesarskem dogajanju.V Gorici smo tako ob robu etape Gira govorili o poslu in športu, ki se ves čas prepletata. K temu pa smo primešali še malo kulinarike. Trije sogovorci pa so, vsak s svojega področja, dodali še pogled na to, kako je biti uspešen in zakaj to Slovencem tako dobro uspeva. Recept pa je...Izvedeli ga boste v podcastu z Jocem Pečečnikom, predsednikom SBC, Milanon Erženom, šefom kolesarske ekipe Bahrain Victorious, in Martinom Jezerškom, direktorjem družinskega podjetja Jezeršek.
Tri leta je minilo od začetka vodenja vlade pod Robertom Golobom. Če so vodenje države res prevzeli v času, ko se je Evropa spopadala z energetsko krizo in so zdaj soočeni še s trgovinsko vojno ZDA z vsemi, tudi EU, je zato na mestu vprašanje, kaj so naredili za našo odpornost doma? Predsednik vlade pravi, da delovanje koalicije temelji na prepričanju, da so javno zdravstvo, javno šolstvo in močni socialni in podporni sistemi tisto, kar dela "Slovenijo drugačno od naših sosed tudi znotraj Evrope, ker gradi družbo solidarnosti". Golob je ob tem poudaril, da nameravajo na tej poti vztrajati "ne glede na različna mnenja, ki prihajajo od drugod". Kaj pa če bi vendarle poslušali in slišali še drugačna mnenja? Največji padec BDP-ja v EU, padec konkurenčnosti v regiji, na kar opozarja raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice, pa odprta vabila z mnogo bolj ugodno davčno politiko za naša podjetja na Hrvaškem. Je res to vredno preslišati? Živimo v iluziji, da je vse dobro, ali je res precej dobro? O tem z Igorjem Akrapovečim in Markom Bitencem, članoma upravnega odbora SBC-ja.
Manj žuželk, nič več smrek v naših gozdovih, pozabimo na smučanje v gorah...Da se narava okoli nas izjemno hitro spreminja dnevno beremo in poslušamo. Pa to zares občutimo? Ali v to verjamemo in zato ukrepamo?Prejšnji teden je svoj 99ti rojsni dan praznoval sir David Attenborough, legendarni televizijski ustvarjalec, raziskovalec, opazovalec – in pričevalec sprememb na našem planetu. S kamero je začel raziskovati živalski in rastlinski svet v 50tih letih prejšnjega stoletja! 70 let skrbi, da vidimo izjemne lepote našega planeta. A zadnja leta tudi, kako velike spremembe se dogajajo.Ampak saj pri nas pa ni tako slabo kajne? Smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi, imamo “preveč” medvedov, risa smo vrnili v naravo. Snega pozimi resda ni veliko, a so poletja zato bolj dolga. Kaj je laže, iskati opravičila ali se resno vprašati po vzrokih in slišati, kaj vse bodo posledice?Poglejmo nekaj številk:Biomasa letečih žuželk je v 20 letih upadla za več kot 75 %.Število ptic na kmetijskih območjih se je zmanjšalo za več kot tretjino.Rastline cvetijo tudi do 4 tedne prej, opraševalci zamujajo.Svetovna temperatura se je dvignila za 0,5 °C, v Sloveniji pa za več kot 2 °C od industrijske dobe.Poplave 2023 niso bile naključje – so del trenda.Kakšen planet bomo pustili svojim otrokom? O tem brez olepševanja govorimo v podcastu z izjemnimi gosti:🧬 dr. Mateja Kišek Vovk – strokovnjakinja za gozdno genetiko in dendrologijo🪶 dr. Davorin Tome – ornitolog, naravovarstvenik, fotograf🌡️ Gregor Vertačnik – klimatolog z Agencije RS za okolje
Prihaja uradno obvestilo GURS-a: kako so ovrednotili vašo nepremičnino?Naslednji teden boste v poštnem nabiralniku ali v e-poštnem predalu prejeli uradno obvestilo Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) o tako imenovani posplošeni vrednosti vaše nepremičnine. Gre za del zakonsko določenega postopka, ki ga GURS izvaja vsakih nekaj let – to je t. i. množično vrednotenje nepremičnin.📌 Kaj to pomeni?Država za vsako nepremičnino – hišo, stanovanje, garažo, zemljišče – na podlagi posebnega modela oceni vrednost, ki jo imenujemo "posplošena vrednost". Ta ne pomeni točne tržne cene, ampak je ocena, ki upošteva:lokacijo,velikost,leto gradnje,stanje nepremičnine,in druge parametre, kot je npr. dostopnost ali komunalna opremljenost.📣 Zakaj je to pomembno?Posplošena vrednost lahko vpliva na višino morebitnega davka na nepremičnine (če bo uveden).Lahko vpliva tudi na izračun socialnih transferjev, štipendij, subvencij.Če se z vrednostjo ne strinjate, lahko vložiš zahtevo za spremembo – a le v določenem roku.📬 Gost, direktor Gurs-a Tomaž Petek odgovorarja na vprašanja, ki jih ima skoraj vsak lastnik nepremičnine. In razloži, zakaj sistem ni popoln – a je odprt za popravke.
Cestnine, birokracija in prihodnost transporta. O tem v tokratnem podcastu. Spraševali smo se, ali Slovenija še drži svojo prednost na križišču transportnih poti med vzhodom in zahodom? Zakaj naši avtoprevozniki izgubljajo konkurenčnost in kako vplivajo birokracija, infrastruktura, delovna sila in digitalizacija? O izzivih, težavah in rešitvah v transportu, panogi, ki slovenskemu BDP-ju prinaša več kot 6% Miha Bezjak, direktor F.A. Maik, Mart Dekleva, DKV Mobility Slovenija, in Miloš Milač, novinar Financ in urednik revije Prevozi Kakšni so odgovori na vprašanja: Zakaj Poljska, Hrvaška in druge vzhodne države hitreje napredujejo? Kaj pomeni razlika v ceni goriva in cestnin? Kakšno prihodnost ima elektrifikacija tovornega prometa? Ali bomo v Sloveniji še sploh lahko zaposlili voznike? Kako dolgo čakamo na vračilo DDV-ja in kako to vpliva na likvidnost?
Vse poti po smrti papeža Frančiška vodijo v Rim. Med tistimi kardinali, ki imajo volilno pravico, pa že tečejo pogovori o tem, kdo naj bo tisti, ki naj vodi cerkev in postane "rimski škof". A kakšna je zapuščina papeža Frančiška? Bil je najbolj ljudski papež, nikoli ni izpustil nikogar, ki je bil povsem na robu družbe. Sprejemal je vse, pa naj bodo skrajni levičarji ali desničarji, govoril je z vsemi. In si prav zato nakopal tudi jezo, nerazumevanje, morda celo sovraštvo znotraj cerkve. In prav to, da je veliko in vedno bil pripravljen govoriti, je papeža približevalo množicam, v Vatikanu pa povzročalo sive lase, saj so morali ničkolikokrat pojasnjevati njegove besede. Zdaj bodo v Vatikan romali vsi, tudi tisti politiki, ki papeževih naukov absolutno niso želeli slišati, kaj šele upoštevati. Kaj je ves čas govoril? Kako je živel? Zakaj je bil marsikje premalo odločen, tudi ko gre za patra Rupnika in konec koncev za večjo vlogo žensk v cerkvi? O papežu Frančišku s tiskovnim predstavnikom slovenske škofovske konference Gabrijel Kavčič in Alenom Salihovićem, novinarjem radia Ognjišče. Pravita, da se Frančišek verjetno zdaj smeje, saj je še ob smrti ponagajal, ker se mediji ukvarjajo z njegovo krsto. Mi smo se sicer z njegovim življenjem in zapuščino.
Turčija, 85-milijonska država na križišču ključnih trgovskih, političnih in vojaških interesov, je postala globalni igralec, ki se mu nihče ne more izogniti. Ko je v priporu pristal Ekrem İmamoğlu, župan 15-milijonskega Istanbula in največji politični izzivalec dolgoletnega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, so se po vsej državi razplamteli protesti. Ti so bili hitro zatrti – z aretacijami, blokadami družbenih omrežij in nadzorom nad mediji. Toda vrenje pod površjem ostaja. Erdogan sicer ostaja suveren – pogaja se in sklepa dogovore z vsemi: z Rusijo, Kitajsko, ZDA, Izraelom, Evropsko komisijo in voditelji držav članic EU. Turčija je postala ena ključnih držav v novi svetovni razporeditvi moči.V podcastu se sprašujemo:Zakaj je Turčiji uspelo postati tako pomembna?Kako izgleda njeno gospodarstvo od znotraj?Kakšne priložnosti ponuja slovenskim podjetjem?In kakšno vlogo ima v regiji, kjer je evropski vpliv vse manjši?
Živimo v času, ko je res dovoljeno že skorajda čisto vse. Če v ZDA po uradih čisti najbogatejši državljan sveta, če najmočnješi predsednik na planetu pošlje pogodbo Ukrajini, češ, vzeli vam bomo drage kovine, ter ob tem še grozi Grenlandiji, da jo bo priključil, kje so torej meje? In doma? Če predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič privzdigne krilo v hramu demokracije zaradi provokacij opozicijskega poslanca, če predsednik vlade razglasi predsednico države za nesposobno, če šef opozicije ves čas žali sodnice in sodstvo...so vse meje poteptane. V kaj torej, ko gre za državo, verjeti? Kje so norme in pravila, kje so zakoni? Kdo to sploh še spoštuje in zakaj bi? A ko govorimo, da si želimo delujočo državo, potem je treba prav to spremeniti: potrebno je verjeti v državne institucije, jim zaupati in jim pustiti delati. A hkrati biti do napak kar se da kritičen. Treba je spoštovati zakone. O tem, da smo meje poteptali z izredno profesorico dr. Vesno Godino Vuk in prof. dr. Matejem Avbljem.
Pa smo dočakali enega najpomembnejših dni za ZDA, kot ga je poimenoval ameriški predsednik Donald Trump. Ampak kaj vse te carine, ki jih je uvedel do praktično vseh, tudi najbolj prijateljskih držav, pomenijo za prihodnost? Kaj se bo zgodilo s svetovnim gospodarstvom? Kako se bo to poznalo na podjetjih in velikih tovarnah v Evropski uniji in v Sloveniji? Je to le še ena nova klofuta zaveznika, ki pa lahko spodbudi EU? Je rešitev bolj tesen stik s Kitajci? Predvsem je jasno, da je Trump naredil to, kar najbolje zna: s pozicije moči je začel nova pogajanja, v katerih bo pa vse odvisno od enotnosti Evropske unije. Kako se bomo torej izpogajali, prilagodili in pomagali domačemu gospodarstvu? O tem v aktualnem podcastu.
Do 2. aprila imajo osnovnošolci čas, da oddajo svoje prijave za vpis v srednje šole in gimnazije. Časa za odločitev je bilo veliko. Dovolj? Odvisno. Če si mlad in veš, kaj bi rad počel v življenju, potem je bilo enostavno. Nekaj pa je tudi takšnih, ki se pri 14-ih vendarle še ne vidijo v poklicu, ki jih čaka čez desetletje. Na podlagi česa se mladi danes odločajo za vpis naprej? Kaj vpliva? Okolje, starši, prijatelji? Kakšno vlogo igrajo predstavitve poklicev v šolah in kakšne predstavitve šol? Kako mladi, ki so torej pred eno najpomembnejših prelomnic v življenju, sploh vidijo prihodnost? Na kaj so pozorni in kaj je zanje pomembno? Pogovor z učenci OŠ Mengeš kaže, da si velja večkrat vzeti čas zanje in jim prisluhniti. So namreč povsem takšni, kot smo bili mi v njihovih letih.
Imate zavarovan avto? Seveda! Kaj pa hišo ali stanovanje? Ste zavarovali svoje hišne ljubljenčke? Razumljivo, obisk veterinarja je izjemno draga stvar.Pa ste zavarovali sebe in otroke, ko ste odšli na morje v tujino? Kako pa je z vašim varčevanjem za pokojnino? Saj bo država dala, kajne? Saj mora, zato pa jo imamo. Pa še varčevanje? Denar imamo seveda na računu. No, dejstvo je, da ga imamo Slovenci na računih kar 30 milijard evrov!Ampak, kaj pa naj? Zaupamo skladom in delnicam? Dajte no, saj poznamo zgodovino! Da bi denar oplemenitili z vlaganjem? Kdo pa temu verjame?Smo v Evropskem tednu denarja. To je pobuda, namenjena spodbujanju finančnega izobraževanja po vsej Evropi. O tem se naši otroci v šoli ne učijo veliko. Jih znamo naučiti starejši?Kako ste kaj odgovorili na vsa zgornja vprašanja? O finančni pismenosti tokrat z Majo Kramberger, direktorico Slovenskega zavarovalnega združenja, finančnim svetovalcem Brankom Železnikom in namestnikom direktorja oddelka za odnose z investitorji NLB Petrom Jančičem. SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Čas, ki ga naši otroci preživijo s telefoni v rokah, se, iskreno, enako kot pri nas odraslih, meri v urah na dan. Posledice pa so katastrofalne. Vse več je motenj pozornosti, težav pri branju in razumevanju snovi, opazen je padec učne uspešnosti. Tu so še duševne težave, kot so tesnoba, depresija in nizka samopodoba. Zato verjamemo, da poziv za zakonsko omejitev uporabe zasebnih telefonov in drugih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah Odklopi.net. ni šel mimo vas. Kaj bi spremenil? Bi prepoved uporabe telefonov v šolah res pomagala? Kako bi to izvedli? In zakaj nekateri dvomijo, da več zakonov pelje v kaos in da to prav gotovo ne bo rešilo problema, ki pa ga nihče ne zanika. V tokratni aktualni temi z Gregorjem Trebušakom dr. Sebastjan Kristovovič, dr. Dejan Verčič in Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije. SPREMLJAJTE NAS TUDI: SBC spletna stran: https://www.sbc.si SBC podcast: https://www.sbc.si/podcast Facebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikov LinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-club Instagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclub TikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Še včeraj je bil ruski predsednik Vladimir Putin vojni zločinec, Rusija pa agresor. Danes se zdi, kot da se je vse obrnilo na glavo. Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je v vlogo diktatorja, izkoriščevalca in krivca za vojno postavil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.Kaj pa mi? Kako naj v Sloveniji gledamo na vse to? Še včeraj smo vedeli, kje stojimo, da smo del Nata in Evropske unije, dveh organizacij, ki sta nam prinašali varnost in stabilnost. Pa nam ju še vedno? Je Nato sploh še aktualen? Je še živ? Nas brez ZDA sploh lahko brani? Kaj pa Evropska unija? Danes namreč o miru in odgovoru Trumpu razpravljajo predsedniki evropskih držav z britanskim premierjem, a brez nas in še mnogih drugih članic EU.Potem je tukaj še vprašanje denarja. Če danes komaj zagotavljamo 1,3 % BDP za obrambo, od kod bomo vzeli dodatno milijardo evrov? Vzeti nevladnikom? To bi bil populizem prve vrste. A denar bo potreben.O vsem tem z nekdanjim predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem, generalmajorjem Dobranom Božičem in novinarsko legendo Ervinom Hladnikom Milharčičem.SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Kaj se je pravzaprav zgodilo ta vikend na Varnostni konferenci v Munchnu? To, kar se je pričakovalo. Ameriški podpredsednik JD Vance je voditeljem Evropske unije in s tem tudi vsem Evropejcem dal vedeti, da Evropa ni enakovreden partner ZDA. Po telefonskem klicu med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom so se pogajanja o miru v Ukrajini danes začela v Riadu, v Savdski Arabiji. Naprej gre za normalizacijo odnosov med ZDA in Rusijo.Pogrešate omembo Ukrajine? Evropske unije, ki je tako z denarjem, orožjem in sprejemom milijonov beguncev pomagala Ukrajini? Ja, spremembe se dogajajo izjemno hitro, zato smo v našem studiu gostili aktualno zunanjo ministrico Tanjo Fajon in nekdanjega zunanjega ministra Anžeta Logarja.SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
V Parizu so pravkar padle odločitve, ki bodo oblikovale prihodnost AI – podjetja, znanost, delovna mesta in naš vsakdan. Na voljo so desetine milijard evrov za investicije v prihodnost. In mi? V Sloveniji? 30 vpisnih mest manj na Fakulteti za računalništvo!Ker? Ker država manj vlaga v prihodnost? Brez skrbi, imamo Ministrstvo za digitalno preobrazbo.Ministrstvo, ki ga je dve leti vodila ministrica, ki je na vprašanje: "Ali podpirate uvedbo predmeta IT-računalništvo v osnovne šole?" odgovorila: "NE." Slovenija je edina država v EU brez tega predmeta! Kako bomo sploh držali korak z digitalno prihodnostjo?In širše?Moramo resno skrbeti zaradi jezikovnih modelov, kot sta ameriški ChatGPT in kitajski DeepSeek? Kako lahko eno podjetje, ki izdeluje čipe, nadzoruje celoten razvoj AI?In temna plat? Kaj, če nas umetna inteligenca nekega dne preprosto ne bo več potrebovala?O vsem tem z vrhunskimi strokovnjaki:- Markom Grobelnikom z Inštituta Jožef Stefan- Dr. Vido Groznik s Fakultete za računalništvo- Aleksandrom Bastlom, direktorjem in lastnikom Bass d.o.o. SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Slovenija je del Evropske unije, Evropska unija pa del sveta. In trenutno je v svetu precej burno. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal carine Kitajski, Kanadi in Mehiki. Pogajanja z mehiško in kanadsko vlado potekajo, za Kitajsko pa ameriške carine že veljajo. In zdaj smo na vrsti mi, Evropska unija, ki od ZDA kupuje premalo kmetijskih pridelkov, premalo nafte in plina. Kaj to pomeni? Kaj se bo zgodilo, če Trump uresnični napovedi? Kako se bo to pozna v našem življenju in kakšen je lahko odgovor EU? A Donald Trump veliko reče, napove, no tudi naredi. Gre za njegov način vodenja. Začne se z grožnjami, potem pa se najde rešitev nekje na sredini. Kakšna bo ta sredina na Grenlandiji? Pa v Gazi? Kako bo stroške doma, v ZDA, klestil najbogatejši Zemljan Elon Musk? In ali bi kaj podobnega vendarle potrebovali tudi v EU? Pa Ukrajina. Kje je zdaj obljubljeni mir in zakaj se zdi, da bomo milijarde evrov vlagali v razvoj vojaške opreme? O vsem tem z dr. Majo Zalaznik, redno profesorico na Ekonomski fakulteti univerze v Ljubljani, in Bogomilom Ferfilo, ekonomistom, politologom in obramboslovcem s Fakultete za družbene vede. SPREMLJAJTE NAS TUDI: SBC spletna stran: https://www.sbc.si SBC podcast: https://www.sbc.si/podcast Facebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikov LinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-club Instagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclub TikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Ja, brez Luke Dončića ne gre. V trenutku je svetovni superzvezdnik postal tema vseh pogovorov, tudi za domačo mizo. In slišali smo vse, od tega, kako je takšna menjava, brez da bi to sam vedel, sploh mogoča, do tega, zakaj so se mu v Dallasu kar odrekli. Spremljali smo vse statistične podatke, primerjave in odzive. No, na SBC-ju pa smo pogledali še drugo plat zgodbe. Zgodba dr. Jerryja Bussa, očeta današnje lastnice Lakersov, je bila zgodba o uspehu. O tem, kako narediti iz košarke šov. In če je takrat kupil Lakerse za 64 milijonov dolarjev, so ti danes vredni 6,4 milijarde evrov, imajo 300 milijonov navijačev po vsem svetu ter 60 milijonov sledilcev na spletu. Zato: kako nam je šlo v Sloveniji unovčevanje tega, kar je počel Luka Dončić v Dallasu? Kaj vse smo s tem pridobili? In kaj vse se odpira z njegovo selitvijo v Los Angeles? Gosta sta bila Ana Savšek s Slovenske turistične organizacije in Tilen Trotovšek iz agencije Sport media fokus, ki je vsa ta leta sodelovala pri promociji naše države v povezavi z Dallas Mavericksi. SPREMLJAJTE NAS TUDI: SBC spletna stran: https://www.sbc.si SBC podcast: https://www.sbc.si/podcast Facebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikov LinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-club Instagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclub TikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Slovenija je med velikani! Letošnje leto je pomembno, saj smo s 1. januarjem postali polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (ESA), to pa prinaša dodatne možnosti za razvoj in inovacije tako univerzam v Sloveniji, inštitutom, pa tudi podjetnikom. Že zdaj namreč z Eso sodeluje okoli 50 slovenskih podjetij. In tu je še ena velika stvar: slovenska zastava bo v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern) prav tako zaplapolala letos. Svet Cerna je namreč ocenil, da imamo v Sloveniji dobro razvito skupnost na področju eksperimentalne fizike osnovnih delcev. Postali bomo polnopravna članica. In to znova odpira priložnosti za razvoj in inovacije v Sloveniji. S Cernom trenutno že sodeluje okoli 20 naših podjetij. Kaj pa denar, ki ga država mora dati za članstvo v Esi in Cernu? Za Eso se članarina iz dosedanjih 500.000 evrov poveča na približno 2,8 milijona evrov. Plačati moramo tudi enkratni znesek v vrednosti 1,7 milijona evrov. Za članstvo v Cernu bo Slovenija letno odštela 3,7 milijona evrov. Ob vstopu v članstvo bo treba plačati tudi enkratni prispevek za solastništvo tamkajšnje infrastrukture v višini 4,7 milijona evrov. A odločili smo se, da bo Slovenija moderna, napredna in razvojna država. In to, da si član Ese in Cerna, pomeni prav to. Da se vsak vložen evro povrne od 5 do 7 krat. Da imajo zdaj naša podjetja možnost novih poslov, novih povezav, novih znanj. Enako velja za znanstvenike, raziskovalce… In to je tisto, kar daje dodano vrednost. Tokrat torej o tem, kako priti do posla. Kaj iščejo v Esi? Kaj v Cernu? Kaj vse je treba spremeniti, da dobiš posel? Kako se je treba pripraviti na razpis, kako konkurenčna so naša podjetja, znanstveniki? Če bi želeli našega astronavta v vesolju, moramo zbrati 100 milijonov evrov. Le zakaj bi jih? Ker se tudi to povrne, in to večkratno, se glasi odgovor. O tem, kaj prinašajo velike stvari za veliko Slovenijo z vodjo Slovenske vesoljske pisarne Tanjo Permozer, Marjano Majerič z Gospodarske zbornice Slovenije, kjer iščejo podjetja za sodelovanje s Cernom in Eso, ter podjetnico Taro Brus, katere podjetje Žustal s Cernom že posluje. SPREMLJAJTE NAS TUDI: SBC spletna stran: https://www.sbc.si SBC podcast: https://www.sbc.si/podcast Facebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikov LinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-club Instagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclub TikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Med nebom in optičnimi kabli je osem milijard ljudi, ki so vse bolj odvisni od mobilnih telefonov, podatkov in internetnih povezav. Brez tega si življenja skoraj ne znamo več predstavljati. Toda, ali se sploh zavedamo, kako vse to deluje in kdo to nadzoruje? Kaj nam pove dejstvo, da je lastnik več kot 4.000 satelitov milijarder Elon Musk? Da najbogatejši Zemljan načrtuje, da bo do leta 2030 v vesolje poslal več kot 30.000 svojih satelitov? Da svoje optične kable pod oceani polagata Facebook ali Amazon? Ne gre le za bitko za nadzor vesolja – gre za bitko za podatke, njihov prenos in nadzor nad njimi. Bomo v prihodnosti sploh še potrebovali operaterje, če bo Musk prekril nebo s svojimi sateliti? A da ne bo pomote: informacije in podatki še vedno v več kot 98 odstotkih potujejo po tleh in pod njimi po optičnih kablih. Za primer: če preko mobilnega telefona iščemo podatek, ki se nahaja na strežniku na Japonskem, bo signal po optičnem kablu potoval do Japonske in nazaj, da nam v nekaj stotinkah sekunde postreže z želeno informacijo. Nepredstavljivo. In tako vsako sekundo po svetu potujejo milijarde podatkov – sem in tja. Kaj pa, če se tak kabel pretrga? Če se nad njim 'po naključju' zapelje ladja in ga s spuščenim sidrom uniči? Kaj se zgodi, če se neka država odloči razstreliti satelit? Kako bi to vplivalo na naše življenje? In kje je v vsem tem Slovenija? Pogovarjamo se s Hubertom Fröhlichom iz Centra odličnosti vesolje, znanost in tehnologije in Boštjanom Batageljem s Fakultete za elektrotehniko. SPREMLJAJTE NAS TUDI: SBC spletna stran: https://www.sbc.si SBC podcast: https://www.sbc.si/podcast Facebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikov LinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-club Instagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclub TikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Spet se dogajajo velike spremembe. Zato je prav, da jih razumemo. Je s pogovorom Elona Muska, najbogatejšega zemljana, ki bo postal tudi del ameriške vlade, s predsednico Alternative za Nemčije (AfD) Alice Weidel, skrajno desne stranke v Nemčiji, kaj narobe? Seveda ne. Je pa po mnenju mnogih narobe, da član bodoče ameriške administracije poziva volivce, da lahko le AfD reši Nemčijo. Potrebno si je vzeti kakšno minuto ali dve, da sploh razložimo, kaj Alternativa za Nemčijo (Afd) sploh je, za kaj se zavzema ter kaj je pri tej stranki sprejemljivo in kaj ne. In zakaj ima Alternativa za Nemčijo tako veliko podporo tik pred volitvami, ki čakajo Nemce? Ne moremo pa niti mimo novih imperialističnih teženj. Če imamo na vzhodu Putina, ki je napadel Ukrajino, in Kitajsko, ki se odkrito spogleduje z zavzetjem Tajvana, pa je zdaj še bodoči ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da želi Grenlandijo, pa Panamski prekop in celo Kanado. Se kaj od tega res lahko zgodi? Pomembe teme, ki jim je potrebno dodati ozadje. Zato smo o tem klepetali s pravnikom dr. Matejem Avbljem, dolgoletnim novinarjem dr. Urošem Lipuščkom in sociologom Blažem Podobnikom. SPREMLJAJTE NAS TUDI: SBC spletna stran: https://www.sbc.si SBC podcast: https://www.sbc.si/podcast Facebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikov LinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-club Instagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclub TikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Kaj nam je prineslo leto 2024? Če vprašate Slovenke in Slovence, je za nami dobro leto. In res je! Nizka inflacija, vendarle gospodarska rast – in to nad povprečjem EU. Zgodovinsko nizka brezposelnost, visoki dobički bank in podjetij. Lepo. A živeti od pretekle slave, v upanju, da »saj bo«, četudi ne narediš veliko, medtem ko se v svetu ogromno dogaja, ni samo nevarno, ampak tudi neumno. Zdravstvena reforma je bila obljubljena. Nasploh Slovence najbolj skrbi zdravje. In kje smo? Digitalizacija? Pri nas se še vedno pogovarjamo o razdelitvi računalnikov, v šoli pa smo edini v EU, kjer se digitalizacije otroci ne učijo. SPREMLJAJTE NAS TUDI: SBC spletna stran: https://www.sbc.si SBC podcast: https://www.sbc.si/podcast Facebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikov LinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-club Instagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclub TikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
