Pod pokrovko

V času hitrih kosil, dostave na dom in obrokov med službenimi sestanki obstajajo kraji, kjer si ljudje še vedno vzamejo čas. Čas za kosilo, čas za pogovor in druženje. Na Posesti Kunigunda nad Celjem nedeljsko kosilo ni le vprašanje hrane. Je vprašanje odnosa – do narave, do tradicije in do ljudi, ki sedijo za isto mizo. Pridružila se jim je Andreja Čokl.

Do zdaj vas je večina že spoznala, ali pa vsaj slišala za matcho, japonski zeleni čaj v prahu. Toda – če se pošalimo – matcha dobiva tekmico. V svetu ju že lahko najdemo skupaj na jedilnikih, v Sloveniji pa se očitno šele spoznavamo z njo. Za kaj sploh gre, pa v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Sogovornici: Ula StellaPodrepšek in Kaja Vertnik, podjetke Koa

Ob svetovnem dnevu čebel, ki ga obeležujemo danes (20. maja), se bomo v oddaji Pod pokrovko odpravili v Dobrunje pri Ljubljani. Spoznali bomo čebelarja in pridelovalca medenega likerja Davida Ferleta, ki je za svoje izdelke poleg domačih prejel tudi mednarodna priznanja, med drugim leta 2021 zlato medaljo za medeni liker na ocenjevanju pijač v New Yorku. Lano Furlan je zanimalo, kakšna je razlika med medico, medenim likerjem in medenim žganjem, koliko medu je potrebnega za eno steklenico ter kako poteka sam postopek izdelave. (Bere Darja Pograjc).

V prihajajočih mesecih, ko se temperature – včasih počasi, včasih hitro – dvigujejo, bo vedno bolj prijala tudi osvežilna pijača, ki jo dodatno ohladimo – z ledom. Toda hitro nas lahko zmoti hitro topljenje ledu, tako pa tudi razvodenelost pijače. Tisti, ki so v tem poslu, vedo povedati, da je treba več pozornosti nameniti tudi ledu, predvsem njegovi velikosti. O tej zamrznjeni vodi, ki prevzame različne oblike – kocke, kvadra ali krogle –, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Sogovornika: - Jure Volčanžek, solastnik Arctic Luxury Ice - Gal Aleksej Pilko, barman in solastnik koktejl bara Silk and Fizz v Ljubljani Foto: Arctic Luxury Ice (z dovoljenjem)

Spomladanska solata pri nas ni samo skleda zelenjave, ampak del kulturne tradicije. Povezana je s prehodom iz zime v pomlad. Nekdaj je bilo sveže zelenjave malo, telo pa je hrepenelo po vitaminih in grenčinah, ki spodbudijo prebavo in “očistijo” organizem. Zakaj so solate prehransko dobra izbira in kakšen je vpliv spomladanskih solat na zdravje, je med drugim zanimalo kolegico Tadejo Bizilj. V tokratni oddaji Pod pokrovko je pred mikrofon povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.

Morda si ne bi mislili, a riž je imel v preteklosti mnogokrat ključno vlogo pri razvoju posameznih držav in civilizacij. Če je bila letina slaba, ni bilo hrane, ljudje so stradali in se v takih slabih razmerah tudi hitreje uprli svojim voditeljem. Če niso imeli hrane, prav tako niso mogli biti tako produktivni kot sicer. Riž ima še posebej pomembno mesto v azijskih kulturah, kjer ga mnogokrat povezujejo tudi z mitologijo in različnimi obredi. V Evropo je riž korak za korakom prišel iz Egipta oz. Azije prek starih Grkov. Danes to sestavino dobro poznamo povsod po svetu. Pa to pomeni, da znamo riž tudi pravilno pripraviti? Ali mnogokrat še vedno postrežemo s sprijetim, »pocastim« rižem?

Koprive so imele nekoč v slovenski kulinariki pomembno mesto. Nepogrešljive so bile predvsem spomladi, ko je po dolgih zimah v shrambah zmanjkalo zelenjave. Danes jih marsikdo preganja z vrta, v oddaji Pod pokrovko pa jim bo Darja Pograjc poskusila povrniti nekaj ugleda. Kje najdemo koprive, kako jih nabiramo, da nas ne opečejo, in kako jih lahko vključimo v svoj vsakdan z zeliščarskega, terapevtskega in kulinaričnega vidika? Sogovornica: Katja Rebolj, nabiralka po poklicu, sicer pa doktorica biokemije.

Se kdaj srečate z dilemo, ali je neko živilo sploh zdravo? Embalaže in oglaševalci lahko živilo predstavijo drugačno, kot je v resnici. Z branjem označb na živilih lahko prepoznamo in ustrezno izberemo živila glede na svoje prehranske potrebe. Kako pa jih sploh prepoznamo? Kaj so prehranski temelji in kako si pri branju oznak na embalaži pomagati, pa izvemo v tokratni oddaji.

Beljakovine imajo eno izmed ključnih vlog za delovanje telesa. Viri beljakovin so živalskega in rastlinskega izvora, z redno prehrano pa pogosto ne zadostimo priporočenemu dnevnemu vnosu. Ali lahko v tem primeru »pomagajo« t.i. beljakovine v prahu? O tem v današnji oddaji Pod pokrovko.

Andrej Murenc in Edvard Benedetič sta Brica, ki nimata svojega vina, imata pa svoj vinjak, ki ga pridelujeta iz rebule. Čeprav nista v sorodu, sta si nadela ime KuBrata ZBrd (kot brata iz Brd). V oddaji Pod pokrovko povesta, zakaj veliko stavita na leto 2032, opišeta proces izdelave tega destilata, ki mu v Franciji pravijo konjak, in pojasnita, zakaj pravimo, da si angeli prisvojijo kar 45 odstotkov vinjaka.

Tokrat smo pod drobnogled vzeli čaje, namenjene dojenčkom in otrokom; ti so pogosta izbira staršev v zimskih mesecih, pa tudi v primerih, ko želijo omiliti krče, pomiriti nemirnega otroka oziroma mu ponuditi naraven napitek. Na Zvezi potrošnikov so preverili kar 30 različnih čajev s trgovskih polic in ugotovili, da se v njih poleg zelišč in sadja pogosto skrivajo tudi dodane arome in sladkor. Poleg tega pa blagodejni učinki čajev pogosto niso utemeljeni.

Pregovor, da se učimo vse življenje, še kako drži, tudi ali pa posebej še za tiste, ki delajo na področju gastronomije. Čeprav se zdi, da je treba, če hočeš ostati relevanten, slediti trendom, ki se včasih menjajo hitreje kot letni časi, pa današnja sogovornika v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, dokazujeta, da je treba usvojiti osnovno znanje in ga potem nadgrajevati. Sta tudi dokaz, da čeprav ti tujina ponudi veliko znanja, je najlepše to znanje potem prenesti na domača tla. Sogovornika: -Tereza Poljanič, ki sebe opiše kot kulinarično mornarko -Bruno Šulman, kuhar, ki trenutno stažira v restavraciji Bobe v Köbenhavnu Foto: Pexels (Pixabay)

Gotovo ste že slišali za vitamin D in njegovo vlogo pri ohranjanju zdravja. Je njegov glavni vir sonce, ali ga lahko v zimskem času, ko je sončnih žarkov manj, v telo vnesemo tudi s prehrano? Kako zaznamo, da nam ga v telesu primanjkuje in kdaj poseči po prehranskih dopolnilih? Kaji Čelan je na ta in še druga vprašanja v povezavi s tem pomembnim vitaminom odgovarjala strokovnjakinja za prehrano Mojca Cepuš.

Januarja zdaj že nekaj let zapored v Škofji Loki in okolici poteka kulinarični festival Okusi Škofjeloškega, ki povezuje vrhunske lokalne gostince, bogato kulinarično tradicijo in sodobne kulinarične pristope. Do konca meseca vam 12 izbranih gostiln in turistična kmetija ponujajo posebej oblikovane menije, ki temeljijo na uporabi lokalnih surovin in pripravi hišnih specialitet, več pa izveste na spletnih straneh Razvojne agencije Sora. V tokratni oddaji Pod pokrovko ostajamo na območju Škofje Loke, predstavili pa vam bomo loške kruhke. Gre za medeno pecivo, ki se ga odtiskuje v ročno rezbarjene lesene modele. Te seveda lahko kupite, mi pa smo pred mikrofon povabili rezbarko, ki jih izdeluje sama …

V naslednjih minutah bomo na Prvem z mislimi že pri silvestrski večerji pri praznično pogrnjeni mizi. Ko se srečata estetika in praktičnost, lahko nastanejo zelo domiselni pogrinjki. Tokrat pa nas bo bolj kot videz zanimalo, kako funkcionalno razporediti krožnike, pribor, kozarce in druge elemente na mizi. Sogovornica: Simona Pompe, učiteljica na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in avtorica priročnika Čarobni svet serviet.

Tokrat bo v oddaji Pod pokrovko zadišalo po praznikih – spekli bomo namreč mesno štruco oziroma »štefani pečenko«. Jed iz mletega mesa, začimb in trdo kuhanih jajc je nepogrešljiv del marsikaterega prazničnega omizja, tudi božičnega. Kako pripraviti to dunajsko specialiteto, je zanimalo Lano Furlan

Kateri vonj vas spominja na decembrski čas? Cimet, klinčki, ingver, kardamom in ostale t. i. praznične začimbe v zimskih mesecih se rade »znajdejo« v naših jedeh, predvsem tistih sladkih. A ker praznike radi doživljamo še z očmi, je pomembno tudi, kaj imamo razstavljeno in okrašeno. Kako si pričarati čarobnost v svojem domu? Tudi z medeno hiško. Skozi radijske sprejemnike jih bo poskušala zdaj pričarati Tina Lamovšek v oddaji Pod pokrovko.

Si solato raje začinite z bučnim ali olivnim oljem? Ste vedeli, da lahko bučno olje na skoraj enak način kot ostala olja uporabite tudi pri pripravi hrane? Kakšna je razlika med toplo stiskanim in hladno stiskanim oljem? Tokratna oddaja Pod pokrovko bo ponudila nove uvide v pridelavo in tudi uporabo te slovenske kulinarične posebnosti.

» S trebuhom za kruhom.« in » Iz te moke ne bo kruha.« To sta le dva izmed mnogih slovenskih pregovorov o kruhu. Etnolog dr. Janez Bogataj pravi, da bi v zvezi z belim kruhom lahko govorili kar o narodnem kompleksu. Bel kruh je nekdaj veljal za simbol obilja, zdaj se že nekaj časa poudarja prednosti zamenjave belega kruha s polnozrnatim. Kakšne so razlike v količini prehranske vlaknine v različnih vrstah kruha? Ali je vsak temnejši kruh tudi polnozrnat? Miti o kruhu in rezultati raziskave o sestavi različnih vrst kruha so tema tokratne oddaje Pod pokrovko.

Večino svetovne pridelave kave predstavljata dve vrsti: arabika in robusta. Če torej manj znanim zemeljskim notam robuste ob bok postavimo cvetlične, sadne, čokoladne okuse, ki jih v sebi skriva nam bolj znana arabika, bi se slovenski kavoljubci verjetno odločili za skodelico slednje. Ampak arabika je vse dražja. Na pridelano količino in posledično ceno med drugim vplivajo podnebne spremembe, ki robusti ne pridejo do živega. Ali to pomeni, da bo robusta morda dobila svojo priložnost na evropskem trgu? Sogovornik: Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala.

Italijanski ministrstvi za kulturo in kmetijstvo sta vložili skupni predlog, da bi italijansko kuhinjo uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Nominacijo podpirajo tudi pri Organizaciji združenih narodov, dokončna odločitev pa bo znana v začetku decembra, ko se bo v New Delhiju sestal Unescov odbor. In verjetno se tudi marsikateri Slovenec strinja, da italijanske jedi zaslužijo tovrstno priznanje. Težko si je namreč predstavljati naše jedilnike brez pice, testenin in ostalih italijanskih kulinaričnih mojstrovin. Med sladicami, ki izvirajo iz Italije, pa je gotovo najbolj znan in priljubljen tiramisu. Na nedavnem svetovnem prvenstvu v pripravi tiramisuja v Trevisu je Andreja Čokl govorila s sinom 'izumitelja' tiramisuja Massimom Linguanottom, začetnikom tekmovanja Tiramisu World Cup Francescom Redijem in kulinarično poznavalko Lauro Forti. Foto: Tiramisu iz restavracije Le Beccherie, kjer naj bi tudi nastal./A.Č.

Za jablane velja, da so kozmopoliti, to pomeni, da gre za vrsto, ki je prisotna skoraj po vsem svetu. Več kot 7000 različnih sort jabolk obstaja, ki so najrazličnejših okusov. Slovenija ima ugodne lego za rast jablane, zato ni presenetljivo, da so jabolka najpogosteje pridelan sadež pri nas. Tudi pri nas poznamo mnogo sort, ki se razlikujejo po barvi, obliki, stopnji kislosti, velikosti in sestavi. O oskrbi in pridelavi jabolk, o različnih načinih uporabe in pa tudi o tem, ali res velja rek: eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, se je za oddajo Pod pokrovko z živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana, pogovarjala Tadeja Bizilj.

Fermentiranje zelenjave doživlja pravo renesanso, z veseljem pove Neža Čadež, gostja oddaje Pod Pokrovko z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Fermentacija je presnovni proces, pri katerem bakterije pretvorijo sladkor v kisline, pline ali alkohol. Fermentirana zelenjava ima izrazit okus in poseben vonj. Fermentiramo lahko korenček, rdečo peso, brokoli, tudi bučke, zelje in repo, pa cvetačo, stročji fižol, redkvice.

Bližajo se hladnejši meseci, ko bo skrb za dvig odpornosti še bolj v ospredju. Pri tem seveda ne moremo mimo zdrave prehrane in prehranskih izdelkov, ki z rednim uživanjem zdravje krepijo. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo skupaj s Kajo Čelan in njeno sogovornico podrobneje spoznavali enega izmed takšnih izdelkov in izvedeli več o njegovem izvoru, pripravi in o tem, zakaj je redno uživanje dobro za naše telo.

Šolsko okolje spodbuja k razvijanju interesov in sposobnosti ter sooblikuje navade, tudi prehranske. V oddaji Pod pokrovko bomo tokrat predstavili delo organizatorjev šolske prehrane. Kako poskrbijo, da se pod pokrovkami šolskih kuhinj znajde kakovostna in raznovrstna hrana, bo tema oddaje. Ključno bo predvsem vprašanje, kako usklajujejo prehranske smernice, omejitve in nenazadnje želje otrok. Sogovornica: organizatorica prehrane na Osnovni šoli Selnica ob Dravi Barbara Ozbič Kirijakopulos.

Tradicionalni mehiški grižljaj ali dva, ulična hrana, ki se je z roko in ima svoj čustvenček - vse to je taco. Osnova je domača (koruzna) tortilja, nadev je mesni, ribji ali zelenjavi, čez je polita omaka iz čilija. Tako preprosto. A postanek v tradicionalni taqueriji je veliko več kot le hiter obrok ulične hrane. Je pravi družabni dogodek, ki obiskovalcu odstira mehiško kulturo in kulinariko. Sogovornika: Til Pleterski in Klemen Ptičak

Sadje, cvetje, doma oblikovane figurice, napis iz čokolade, s katerim zaželimo vse najboljše. To so nekatere od naših možnosti, ko se lotimo krašenja doma izdelane torte. Na kaj biti pozoren pri posamezni izbiri, boste izvedeli v oddaji Pod pokrovko. Andreja Gradišar je v ta namen pred mikrofon povabila učiteljico slaščičarstva na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, nosilko traka kakovosti, avtorico mnogih slaščičarskih knjig ter prejemnico vrste priznanj in nagrad s slaščičarskih tekmovanj ter 8 let tudi članico slovenske kuharske reprezentance Alenko Kodele.

Si radi občasno privoščite kozarec vina? Imate doma vinograd in ste ravno opravili trgatev? Ne glede na to, ali vam je vino pri srcu ali pa ga sploh ne marate, bo tokratna oddaja Pod pokrovko gotovo prinesla nekaj novih uvidov. Kaja Čelan je obiskala 26. vinsko kraljico Slovenije Majo Pečarič in Tilna Sedlaka, prvega vinskega kralja Jeruzalemsko-Ormoških goric. Z nami sta delila strokovne, praktične in življenjske izkušnje, ki kažejo, da pridelava vina ni zgolj zahtevno in natančno delo, ampak način življenja.

Tokrat se bomo podali na kulinarično potovanje vse do Prekmurja, danes bomo v oddaji Pod pokrovko okušali Prekmursko gibanico. Ta slaščica je že od leta 2004 zaščitena kot nacionalna posebnost, od leta 2010 pa tudi na ravni EU kot zajamčena tradicionalna posebnost. Kako se to sladico pripravi in koliko ur potrebujemo za pripravo Prekmurske gibanice, je zanimalo Lano Furlan.

V oddaji Pod pokrovko smo pred časom že govorili o tem, kaj pomeni zdrav obrok oziroma katera živila so bolj in katera manj primerna za uživanje. Verjetno vsi dobro vemo, da med tista manj primerna ali pa kar neprimerna sodijo sladkarije, slani prigrizki in gazirane pijače, a se kljub temu tudi takšna hrana znajde na jedilniku otrok. Na Zvezi potrošnikov Slovenije ob tem opozarjajo, da je čezmerno težka kar četrtina otrok pri nas in da ta delež še narašča, k čemur pripomore tudi oglaševanje takšnih živil.

V novo sezono oddaje Pod pokrovko bomo zarezali danes – dobesedno, saj se je avtorica oddaje Nadia Petauer odločila, da za prvo oddajo vstopimo v kuhinjo in se poučimo o obvezni opremi vsakega kuharskega mojstra in mojstrice. Koliko kuhinjskih nožev potrebujemo, katera so splošna pravila izbora? Dlan je namreč tista, ki nož izbere, še preden lahko to um dojame. Sogovornik: Luka Grmovšek, Oster rob.

Lansko leto je ekipa študentov in mentorjev z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana na NASA HUNCH Culinary Challenge, ki ga razpisuje ameriška vesoljska agencija, s predstavljeno različico astronavtskega zajtrka dosegla odlično 3. mesto. Letos je ekipa v nekoliko spremenjeni zasedbi astronavtski zajtrk prehransko in hranilno nadgradila tako, da obrok zagotavlja višji vnos beljakovin ter zadostuje energijskim potrebam kosila, kar je še posebej primerno za aktivne posameznike in športnike, hkrati pa ponudila še različico s šunko, ki so jo poimenovali topla planinska mal`ca. Oba izdelka sta bila nagrajena na tekmovanju Ecotrophelia Slovenija, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Pod pokrovko danes brbotata astronavtski zajtrk in topla planinska malca.

Ste danes že spili prvo kavo? Ali bo morda kmalu na vrsti že druga? Si kavo najraje skuhate kar sami doma ali vam je ljubše, da vam jo prijazno postrežejo v kavarni? V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki sledi, je Tadeja Bizilj skupaj s sogovornico, baristko Evo Bogdan, med drugim ugotavljala, kaj je osnova za dobro kavo, kakšno kavo pri nas najraje pijemo, kako se pripravi prava turška kava in kakšna je razlika med kapučinom in kavo z mlekom. Prisluhnimo …

Tokratna oddaja Pod pokrovko nas popelje v Slovencem manj znano vzhodno grško regijo oz. Centralno Makedonijo, kot temu delu države pravijo Grki. Gremo na polotok Halkidika, to je tisti triprsti polotok vzhodno od Peloponeza, kjer te dni poteka zanimiv kulinarični festival Kouzina. Festival že 15 let na Vzhodni Halkidiki skrbi za promocijo lokalne gastronomije, letos med drugim obiskovalcem ponuja jedi, pripravljene iz vinskih droži, in vabi na obisk farme školjk.

Kljub temu, da gole torte, ki jih sestavljata le biskvit in namaz oz. krema, niso nič nenavadnega, bomo danes poskrbeli za to, da bomo torto »oblekli«. Krem, ki jih lahko uporabimo za obmazovanje, je ogromno – od navadne stepene smetane, do ganaš kreme ali švicarske maslene kreme. Torto lahko seveda s čokolado tudi le prelijemo. Pri izbiri med vsemi možnostmi nam bo pomagala učiteljica slaščičarstva na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, nosilka traka kakovosti, avtorica mnogih slaščičarskih knjig ter prejemnica vrste priznanj in nagrad s slaščičarskih tekmovanj ter 8 let tudi članica slovenske kuharske reprezentance Alenka Kodele.

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa. Izvor kokošje juhe je precej manj raziskan kot izvor goveje juhe. Povezan je z udomačevanjem perutnine 7.000 let pred našim štetjem v jugovzhodni Aziji. Za naše ozemlje sta sicer bolj pomembna dva druga vpliva, o katerih več v oddaji Pod pokrovko s prof. dr. Majo Godina Golija z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Recept in nekaj nasvetov, kako izboljšati kakovost in krepčilnost domače kokošje juhe je dodala Emilija Pavlič, upokojena kuharica in avtorica kuharske knjige Mamica, nauči me kuhati.

Tokratno Pod pokrovko je pripravila Liana Buršič in sicer o rožni kraljici vseh kraljic, ki je tako lepa, da bi jo kar pojedli. In jo tudi res lahko! O tem pa v oddaji Nina Medved, certificirana aromaterapevtka in parfumeristka.

Oddaja Pod pokrovko je tokrat v znamenju pomladi oz. znanilcev tega letnega časa, to so divji šparglji. Sočasno s kulinarično prireditvijo Dnevi divjih špargljev smo obiskali restavracijo Placito Risano v zaledju Slovenske Istre. Naš sogovornik je chef Matevž Volk. Poleg predstavljenih različnih kombinacij jedi z divjimi šparglji slišimo še, kako v svoje krožnike vpleta vizijo nabiralništva in prehrane srednjega veka.

Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic. Meatballs for the people TUKAJ

Ni skrivnost, da jemo z očmi, in tudi ni skrivnost, da se za eno samcato fotografijo hrane na spletni strani restavracije ali na embalaži določenega živila, skriva kar nekaj ur dela. V tokratni oddaji Pod pokrovko – pripravila jo je Nataša Rašl – bomo izvedeli, da je poznavanje tehnik igranja s svetlobo pomembnejše od vrhunske opreme fotografa. Končni rezultat pa je odvisen tudi od iznajdljivosti, recimo od uporabe preprostih rekvizitov, kot je zobotrebec. Foto: Andraž Jenkole

Poznate pregovor zajtrkuj kot kralj in večerjaj kot berač? Ste eden tistih, ki redno uživate zajtrk ali ga raje zamenjate za še nekaj dodatnih minut spanca? O zajtrku slišimo veliko mitov in tudi resnic. O njih bo govora tudi v današnji epizodi oddaje Pod pokrovko. Pred mikrofon smo povabili Živa Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja iz Inštituta za nutricionistiko, in Mojco Cepuš, certificirano nutricitsko ter svetovalko za prehrano in hujšanje. Kaj pa imate vi najraje za zajtrk? Morda sadje, jajca, kosmiče? Kaj o tem pravijo strokovnjaki? Več o primernih živilih, mitih in resnicah ter o pomenu zajtrka v odnosu do ostalih obrokov pa v današnji oddaji, ki jo je pripravila Kaja Čelan. Bere Tadeja Bizilj.

Ko pomislimo na vino, nam verjetno najprej pride na misel pijača iz grozdja – nekaj, kar ima dolgo zgodovino in bogato kulturno dediščino in je globoko zakoreninjeno v različnih delih sveta. Vino pa lahko pridelamo tudi iz drugih sestavin, npr. iz sadja in zelenjave. Biotehniški izobraževalni center Ljubljana je kot vodilni partner sodeloval s kmetijami, fakultetami, zavodi in združenji pri projektih Sadno-zelenjavna vina, Dealkoholizirana vina in Sadno-zeliščna vina, v katerih so pionirsko razvijali nova vina, ki združujejo bogastvo najrazličnejših okusov. Namen projekta ni le iskanje novih okusov, temveč tudi ohranjanje tradicije, ki sega globoko v zgodovino, saj so vina že pred stoletji plemenitili z aromatičnimi zelišči in začimbami. Prav na tem temelju se v okviru projekta preizkušajo raznovrstni recepti za vina, ki temeljijo tako na grozdnih kot sadnih vinih, to pa odpira nove tržne možnosti za kmetije, usmerjene v vinogradništvo ali sadjarstvo. Več sta kolegici Tadeji Bizilj povedala Jože Ocepek in Damir Lovrič, sodelavca pri projektih v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.

Uspehe športnikov gradi veliko različnih dejavnikov, v oddaji Pod pokrovko pa smo se vprašali, kakšno vlogo ima pri tem prehrana. S pomočjo športnega dietetika mag. Matjaža Macuha smo spoznali osnove športne prehrane: od razlogov, zakaj je pravilna prehrana pomembna, kakšna je piramida prehranskih potreb športnikov, do pomena prehranskih dopolnil v njihovem življenju.

Priljubljenost cvrtnikov na vroč zrak je v zadnjem času močno narasla, predvsem zaradi vse večjega zavedanja o škodljivosti klasično cvrte hrane. Na zraku ocvrta živila imajo nižjo vsebnost maščob kot tista, ocvrta v olju, kar pomeni, da so v osnovi lahko bolj zdrava, poleg tega nam za pripravo hrane ni treba kupovati olja. Kaj so glavne prednosti cvrtnikov na vroč zrak in kaj njihove slabosti ter na kaj je treba biti pri njihovi uporabi še posebej pozoren?

Turistično gostinska zbornica Slovenije od leta 2021 v pustnem času izbira Naj krof Slovenije. Letos bodo najboljše razglasili v petek, 28. februarja, kategoriji pa sta dve – klasični in inovativni krof. Do petka naziv najboljšega krofa v obeh kategorijah še pripada Biotehniškemu izobraževalnemu centru Ljubljana. Po recept za okusne, ne zažgane in morda tudi nekoliko drugačne krofe, se je zato Andreja Gradišar odpravila kar tja.