Od srede do srede

Delova komentatorja o spornem primeru s fotografijo iz Gaze, zamegljevanju dejstev in tem, kaj je na kocki pri referendumih.

Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o prihajajočih referendumih od »politične policije« do razprave o RTV in javnem prostoru.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokratno oddajo Od srede do srede pričela s spominom na dolgoletnega urednika Dela Aleksandra Zupanca, ki je prejšnji teden nepričakovano umrl, nadaljevala pa s prihajajočimi štirimi referendumi.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta podkast Od srede do srede tokrat začela s temo o nedavni potezi Slovenije, in sicer o blokadi skupne izjave Evropske unije o širjenju izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Menita, da je Slovenija s tem prvič ostro izstopila iz skupne evropske linije in potezo označita za sramotno. »Slovenija je kot trojanski konj Izraela blokirala EU v osebi Janeza Janše,« meni Markeš, ki opozori tudi na razgradnjo pravil, meril in politične kulture. »Ali imamo sploh še kaj kriterijev, po katerih stavimo na to, da je to naša država?« še doda.

Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o spoštovanju ustave, torpedirani peticiji in referendumih, ki načenjajo javni in socialni prostor. V tokratni izdaji podkasta Od srede do srede sta Ali Žerdin in Janez Markeš razpravljala o vprašanjih spoštovanja ustave, delovanja državnih institucij, referendumske politike, javnega prostora ter razmerja med državljanom in državo. Skupni imenovalec obravnavanih tem je predstavljala ustava kot temeljna družbena pogodba, ki določa okvir človekovih pravic, demokratičnega odločanja in delovanja državnih institucij.

Od konca druge svetovne vojne mineva 81 let, sogovornika Delovega podkasta Od srede do srede, Ali Žerdin in Janez Markeš, odpirata še vedno nerešeno tematiko Slovenije – pokop pobitih v povojnih izvensodnih pobojih. Strinjata se, da je dostojen pokop temeljno civilizacijsko dejanje družbe.

Delova komentatorja sta tokrat razpravljala o odločitvi ustavnega sodišča in napadih nanj. Ustavno sodišče je presodilo, da je referendum o omnibus zakonu dopusten, pobudniki bodo lahko pričeli zbirati 40.000 overovljenih podpisov, je povzel Delov komentator Ali Žerdin. Kot je opozoril, omnibus zakon vsebuje tudi davčne določbe, o čemer naj se na referendumih ne bi smelo odločati. Ustavno sodišče je izhajalo iz interpretacije, da je pravica do referenduma ključna, med vrsticami pa odločbe o davkih prepoznalo kot tujek, ki je v zakon vrinjen prav z razlogom, da bi onemogočil referendum, je povzel Žerdin. Ustavno sodišče je mnenje sprejelo z veliko večino sedmih proti enemu, je opozoril komentator Janez Markeš. S tem sodišče opozarja tudi, da je sprejemanje zakonov v omnibus paketih sporno in napačno, je ocenil. Markeš meni, da se je omnibus zakon, ki je bil nekakšen »tihi državni udar«, izkazal za »strel v koleno,« s tem, ko je ljudstvo dobilo pravico do referenduma, saj bo to močno upočasnilo spremembe, ki jih je želela uveljaviti nova vlada.

Gibraltar je nenavaden del sveta, meni Žerdin, sever ožine, ki se od daleč zdi del Španije, namreč pripada Združenemu kraljestvu, jug, ki se zdi del Maroka, pa zaseda španska eksklava Ceuta, je strateško ožino opisal Delov komentator Ali Žerdin. Prav Ceuta je bila v preteklem tednu prizorišče nenavadnega dogodka; v enem dnevu je nekaj deset metrov razdalje v špansko ozemlje iz Maroka preplavalo več deset tisoč migrantov, je spomnil Žerdin.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta se tokrat lotila zapleta pri kandidaturi Tanje Fajon za predstavnico Evropske unije za Sahel. Zaradi dejavnosti sedanje slovenske vlade se je visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas odločila, da Fajonova vendarle ne bo kandidatka. »Ta šlamastika škoduje predvsem državi, saj izpade neresno, kot entiteta, ki dramatično spreminja smer, če pride do spremembe vladajoče ekipe,« je ocenil Žerdin.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o pomenu pravil v nogometu in svetu, cenah energentov, referendumu in civilni družbi. Pogovor se začne pri nedavno minulem svetovnem prvenstvu v nogometu, za katerega avtorja menita, da predstavlja več kot le športni spektakel. Odsotnost Aleksandra Čeferina na finalu sogovornika ocenita kot možno sporočilo proti politični zlorabi športa, še posebej v času vojne in napetosti okoli Irana.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o katoliški cerkvi, oboroževanju, slovenski desnici in umetni inteligenci. Slovenski filozof Slavoj Žižek je v uradnem glasilu Vatikana objavil članek v katerem je podprl papeža Leona XIV. v njegovem pozivu, da je umetno inteligenco treba regulirati, je dogajanje povzel Ali Žerdin. Janeza Markeša to ni presenetilo, saj se lacanovska teorija po njegovem mnenju zelo dobro povezuje s papeževo encikliko.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o morebitni izključitvi Branka Grimsa iz EPP in referendumu proti politični policiji. V Evropski ljudski stranki (EPP) se za Branka Grimsa odvija resen politični obračun. Govori se namreč o izključitvi iz poslanske skupine, uradno zaradi »nizke delovne etike«. Janez Markeš v Delovem podkastu Od srede do srede meni, da je »ključno vprašanje v tej kolaboraciji, ali je Grims ob prestopu meje osamljeni jezdec, torej je to naredil na lastno iniciativo, ali je to del dogovorjene igre.«

Srečanje predsednice republike z vladno delegacijo je odprlo jasen politični signal. Nataša Pirc Musar je poudarila, da bo spregovorila, kadar bo šlo za kršitve človekovih pravic, mednarodnega prava in ustavnih vrednot. Janez Markeš njen nastop ocenjuje kot državniški, sicer zadržan do dnevne politike, a hkrati odločen v obrambi javnega prostora, zdravstva, šolstva in RTV. V ospredje prihaja tudi ostro nasprotovanje zakonu, ki državljanom tretjih držav jemlje volilno pravico na lokalnih volitvah. Ali Žerdin komentira: »Parlament je po hitrem postopku sprejel zakon, ki odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav. Gre za pravico, ki je obstajala okoli četrt stoletja, zdaj pa se krči, ne da bi prav veliko bilo utemeljitve, zakaj.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o aferi Black Cube, palestinski zastavi in antisemitizmu, ki je najbolj zlorabljena beseda. Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta v Delovem podkastu Od srede do srede razpravljala o palestinski zastavi na vladni in predsedniški palači, politični policiji in parlamentarnih preiskavah ter aferi Black Cube. Za odstranitev palestinske zastave z vladne palače stoji osebna, notranjepolitična slika predsednika vlade, za izobešanje te iste zastave v predsedniški palači pa gre za dokaz drže, sporočilo humanizma in obsojanje kršenja človekovih pravic, pravi Markeš.

Delova komentatorja sta tokrat razpravljala o novi vladi, ki jo sestavlja »poganska desnica«. Bližamo se potrditvi nove vlade v državnem zboru. V minulih dneh smo sledili avdicijam bodočih ministrov, ki so vsi zapovrstjo dobili zeleno luč, pravi komentator Ali Žerdin. Janez Markeš ni pretirano navdušen nad nobenim kandidatom. »Nimajo povedati ničesar drugega kot to, da bodo izvrševalci nečesa, kar jim je bilo dano na mizo.« In, dodal, da »ne delujejo kot avtonomne osebnosti, ampak kot izvajalci.«

Delova komentatorja sta tokrat razpravljala o metodah koalicije v nastajanju, interventnem zakonu, slovenskem narodu in papeževi encikliki.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o oblikovanju nove vlade, interventnem zakonu in poskusu vplivanja na volitve.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta razpravljala o interventnem zakonu in novostim, ki jih prinaša nastajajoča desna koalicija. Interventni zakon, »zakon, ki ima ambicijo rešiti vse tegobe tega sveta, je bil sprejet,« in po glasovanju lahko vemo, kakšna bo prihajajoča koalicija, kljub temu, da se vlada še ni vzpostavila, je aktualno dogajanje opisal Ali Žerdin, ki ga bega, kako je bil lahko zakon s tako velikimi finančnimi učinki sprejet, ne da bi prej imenovali finančnega ministra.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta tokrat razpravljala o trumpizmu v Sloveniji. Nobeno presenečenje ni, da ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu po vojni z Iranom močno upada podpora. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš se sprašujeta, ali se njegova doba v Ameriki počasi le izteka. »Sicer jih bo še zelo glava bolela, sami so si ga na glavo spravili, mi smo si pa tudi sami svoj trumpizem na glavo spravili,« reče Markeš in poudari, da tudi če trumpizem iz ZDA odhaja, se pri nas šele začenja.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš ne verjameta interpretacijam, da proces sestavljanja vladajoče koalicije stoji, saj da naj bi se čakalo, da se najprej do konca konstituira parlament. Markešu se zdi zanimiv obrat Roberta Goloba, ki je skušal sestaviti koalicijo, sedaj pa je že javno razglasil, da se veseli dela v opoziciji, po drugi strani pa tudi Janez Janša trdi, da koalicije ne sestavlja.

Delova komentatorja tokrat o novem predsedniku državnega zbora, od kod je dobil glasove in kaj nas čaka. V podkastu Od srede do srede sta Ali Žerdin in Janez Markeš za komentatorsko mizo tokrat sedla v soboto. Zato ker se je, kot je pojasnil Žerdin, dan prej zgodilo nekaj nepričakovanega – ali še bolj natančno: nekaj pričakovanega. Predsednik Vaterpolo zveze Slovenije Zoran Stevanović, sicer vodja stranke Resni.ca, je postal predsednik državnega zbora. Pogovor sta začela z vprašanjem, kaj pomeni številka 48, toliko, kot je Stevanović dobil glasov.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o vojni na Bližnjem vzhodu in političnih razmerah v Sloveniji. Delov komentator Janez Markeš je priznal, da ni prebedel do dveh zjutraj, da bi videl, ali bodo ZDA izpolnile grožnje svojega predsednika Donalda Trumpa in z jedrskim orožjem izbrisale civilizacijo iz Irana, če ta ne bo odprl Hormuške ožine. »Mislim, da bi Američani sebi in svetu naredili veliko uslugo, če bi sprožili 25. amandma,« je dejal Markeš. Ta amandma ustave ZDA govori o možnostih odstavitve predsednika države in določa procedure zanjo, je spomnil Ali Žerdin.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o pravni državi in klerikalstvu ter sionizmu. Za prvoaprilsko edicijo Od srede do srede se spodobi govoriti resnico, »saj se že v politiki vsak dan laže,« meni sovoditelj oddaje Janez Markeš. Smo manj kot deset dni od konstitucije državnega zbora, predsednica republike Nataša Pirc Musar je dejala, da bo mandat dala tistemu, ki bo zbral 46 glasov, obenem pa poudarja, da ne želi dati mandata nekomu, ki je sodeloval s tujimi obveščevalnimi korporacijami, je spomnil Delov komentator Ali Žerdin.

Po napetih nedeljskih volitvah še vedno ni jasno, kakšna bo prihodnja vlada, če jo bodo sploh lahko sestavili. Medtem Janez Janša trdi, da so bile predčasne volitve v Stožicah »čudaške«. Vendar Delov komentator Ali Žerdin spominja, da je ravno Janša vneto pozival svoje volivcem, naj se jih ne udeležijo. Njegov poziv je očitno bil upoštevan, več glasov iz Stožic je šlo Robertu Golobu, kar ima Janša sedaj za malverzacijo.

V posebnem povolilnem podkastu od Srede do srede sta Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš analizirala rezultate.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o izraelskih prisluhih pred slovenskimi volitvami. Volitve bodo v nedeljo, vendar je pred njimi prišlo do poskusa vmešavanja v slovenske volilne procedure, ki ima elemente tuje dejavnost, je dogajanje povzel Ali Žerdin. Spomnil je, da je tik preden sta odšla v studio sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk na novinarski konferenci dejal, da se je izraelsko podjetje Black Cube vmešalo v slovenske volitve in pristavil, da ga razmere »žalostijo«.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o prihajajočih volitvah in ameriško-izraelskem napadu na Iran.

V tokratnem podkastu Od srede do srede Ali Žerdin in Janez Markeš komentirata napad na Iran. Napad se je začel v soboto, za Izraelce na šabat, dela prost dan, in za Irance sredi svetega praznika ramazana. Markeš je napad ocenil za »napad hijen« in citiral Jeffreyja Sachsa, ki trdi, da »Benjamin Netanjahu že 30 let skuša začeti vojno z Iranom. Videoposnetki pa kažejo, da vojno zagovarja že 40 let«.

Pred bližnjimi parlamentarnimi volitvami Ali Žerdin začenja oddajo z vprašanjem, kako ljudstvo odloča o volilnih kandidatih. Komentatorja primerjata soočanja na nacionalni televiziji in Pop TV ter se sprašujeta, ali odsotnost Janeza Janše in prisotnost Anžeta Logarja na soočenju RTV Slovenija pove kaj o njunih domnevnih razlikah. Janezu Markešu se zdi Logar od vseh predstavnikov strank »najmanj prepričljiv in najbolj poniglav«. Najbolj agresivno pa naj bi deloval Jernej Vrtovec, kot »popolni zvesti kužek Janeza Janše«, doda Markeš.

V tokratnem podkastu Od srede do srede Ali Žerdin in Janez Markeš odpirata volilno kampanjo, čeprav je vtis, da se je v resnici začela že nekaj mesecev nazaj. Prehod zato pravzaprav ne bo viden, zato Markeš poudarja, da je čas, da se soočimo z realnostjo, s kom bomo imeli opravka na teh volitvah. V preteklih dneh smo lahko poslušali oba predsednika največjih strank, Janeza Janšo in Roberta Goloba. Janša je govoril o tem, kaj si misli o svobodi tiska, medtem ko je bil Anže Logar na naslovnici Demokracije prikazan kot zlati prinašalec. Njegov odgovor je bil, da se v uredniško politiko ne vtika in da ne posega v svobodo medijev. Podobno kot ko se je ameriški državni sekretar Marco Rubio zgražal nad zatiranjem svobode tiska in medijev v Evropi, trend cenzure ameriških medijev pa se dogaja vsakodnevno. Vprašanje uravnoteženosti, ki ga postavi Žerdin, se pojavlja tudi takrat, ko govorimo o oddaji Tarča, ki je bila prejšnji teden odpovedana. Markeš meni, da merjenje minut za ugotavljanje uravnoteženosti ni pravilen pristop, ampak da se moramo pogovarjati o monopolu nad ekspertizo in sledenju argumentom. Meni, da se ista oseba lahko v mediju pojavi večkrat kot druga, če njeni argumenti sledijo nalogi. Uveljavljene javnomnenjske raziskave kažejo podobne rezultate, pojavile pa so se ankete, ki se širijo prek spletnih omrežij in nimajo jasne metodološke podlage, pri katerih številke zelo odstopajo. Žerdinu je to zanimiva novost, saj ti rezultati, ki so brez kontroliranega porekla, vplivajo na volilno telo. Nekateri podatki se ponavljajo in odpirajo vprašanje, kdo bo sestavljal 46 glasov. Še vedno ne vemo, kdo pije in kdo plača, meni Markeš. Dodaja, da se je na soočenju Golob relativno dobro izkazal, Janša pa je bil nekoliko »utrujen«. Oba sta govorila o javnem zdravstvu in skorajda jasno povedala, kakšno prihodnost vidita tukaj. Žerdin in Markeš pa že dolgo poudarjata, da se bo v končni fazi glavna argumentacija odvijala v polju javnega prostora. »Pusta je konec, čas je za realnost,« zaključita komentatorja.

Z vse bližjimi volitvami sta Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš odpirala temo nevladnih organizacij, se pravi civilne družbe. Markeš meni, da nevladne organizacije potrebujemo, ker »strukturirajo družbo in državo, našo civilizacijo, jedro naše politične filozofije«. Prihodnost nevladnih organizacij je ogrožena, ker je vodja trenutne opozicije Janez Janša najavil ukinitev NVO-jev. »Pipice bi zapiral organizacijam, ki niso po godu njegovi ideologij«, trdi Žerdin.

V tednu pred kulturnim praznikom, 8. februarjem, sta Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš razpravljala o kulturi. »Kultura je bistvo človeka in človečnosti,« je dejal Markeš, ki sicer ocenjuje, da je kulturo v današnjem družbenem okolju, ko se cenita samo še uporabnost in dobiček, nujno potrebno negovati.

Legendarni podkast, kjer Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš analizirata tedenske politične, gospodarske in mednarodne dogodke, se vrača. Tokratno oddajo Od srede do srede Ali Žerdin in Janez Markeš začenjata z Grenlandijo, ki je v marsičem pokazala, v kakšno smer se svet obrača. Trump je ocenil, da je strošek zahtev, ki jih postavlja, previsok in tvega oboroženi spopad z zaveznicami. A Markeš opozarja, da Trumpova beseda nič ne velja.

Komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta analizirala rezultat referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pretekli konec tedna je v Sloveniji potekal referendum, na katerem so volivci z 41-odstotno udeležbo odločali o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V tokratnem pogovoru Od srede do srede sta komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš primerjala posvetovalni referendum izpred leta in pol ter zakonodajni referendum pretekle nedelje. Na prvem je Slovenija zakon podprla, na drugem pa je zakon padel.

Komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o Šutarjevem zakonu, Janševi nenadni skrbi za človekove pravice, spornih dokazih in proračunski blokadi v ZDA.

Žerdin in Markeš sta v ospredje postavila volitve v New Yorku, pobudo Inštituta 8. marec, situacijo na Dolenjskem in sodno odločitev glede vdora v prostore RTV.

Žerdin in Markeš v podkastu o hitrem odzivu vlade, o nevarnosti enačenja kriminala z etnično skupnostjo in o sistemski napaki, ki jo izkorišča opozicija. V tokratnem podkastu Od srede do srede sta Ali Žerdin in Janez Markeš analizirala dogodke v Novem mestu, ki so sledili tragičnemu kaznivemu dejanju prejšnji konec tedna. Vlada se je v odzivu udeležila seje mestnega sveta, na kateri je bil premier Robert Golob deležen glasnega žvižganja, a hkrati, po mnenju Žerdina, tudi »tihega odobravanja napovedanih ukrepov«. Markeš je poudaril, da je situacijo treba obravnavati na več ravneh: kot zločin, ki se ne sme ponoviti, kot vprašanje razmerja med lokalnim prebivalstvom in romsko skupnostjo ter kot kompleksno romsko problematiko, ki traja desetletja. »Tukaj je stvar postala resna, a hkrati komična« Osrednji del analize je bil namenjen hitremu političnemu odzivu vlade. Janez Markeš je vladne ukrepe označil za deloma smiselne in deloma protiustavne, pri čemer je kot nesmiseln izpostavil predlog o prepovedi brezplačne pravne pomoči Romom. Kot ključno politično potezo sta komentatorja izpostavila odstop pravosodne ministrice Andreje Katič in ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Markeš je ob tem ponudil oster vpogled: »Jaz bi nepoznavalsko in čez palec rekel, da sta bila odstopljena, ne da sta oba odstopila.« Analitika sta opozorila na protislovje v vladnem ravnanju. Medtem ko je Robert Golob pozive k lastnemu odstopu zavrnil kot neodgovorno »bežanje od problema«, je očitno menil, da to ne velja za ministra na »isti ladji«. Po Markeševem mnenju je bila ta hitra in radikalna poteza, vključno z obiskom Novega mesta, izvedena pod »Damoklejevim mečem, da bi iz tega nastala neka politična ujma, v kateri bi se recimo opozicija lahko politično okoristila«. Markeš ocenjuje, da si vladajoča koalicija pred bližajočimi se volitvami ne more privoščiti neučinkovitosti, saj bi sicer volitve izgubila. To je moment, kot je dejal, na katerega lahko »mirno zavihtiš desni populizem«, kar je Janez Janša po njegovem že začel s pozivi k odstopu vlade. Organizirani kriminal ali iskanje »kužnega subjekta«? Ali Žerdin je ponudil drugačen pogled na bistvo problema, rekoč, da je situacija v Novem mestu »napačno poimenovana«. Po njegovem ne gre primarno za romsko problematiko, temveč za »problem organiziranega kriminala«. Spomnil je na podobne težave v Mariboru v devetdesetih letih, a poudaril glavno razliko: »tokrat se problem delovanja organiziranega kriminala tako rekoč enači z etnično pripadnostjo«. Markeš je priznal, da povezave z romsko skupnostjo ni mogoče spregledati, in izrazil razumevanje za stisko lokalnega prebivalstva, ki je nenehno izpostavljeno krajami in vlomom. Njihova nejevolja je po njegovem upravičena. A prav v tem je po Markešu največja past. Opozoril je, da v takšnih razmerah »vzklijejo politike, ki tako nezmotljivo jasno ponavljajo vzorce iz tridesetih let v Nemčiji«. Po njegovih besedah je od take situacije »do prepoznave in obsodbe kužnega subjekta, grešnega kozla ali česarkoli samo en korak«. To je označil za »strahovito nevarnost« in dodal, da se ne sme dovoliti, da bi »vsi Romi nastradali zato, da bo razjarjena množica [...] šla v naslednjo stopnjo, to je iskanje kužnega subjekta in pogrom«. »Alibični sistem« in nevarni klici k samooborožitvi Žerdin je kot posebej nevaren Rubikon omenil »klic k temu, da se samooborožimo, samoorganiziramo«, ki ga je izrekel poslanec opozicijske stranke. Markeš je to označil za absolutno nesprejemljivo. Obenem sta komentatorja razpravljala o očitkih na račun policije. Žerdin je bil kritičen do »tarnanja policije«, češ da imajo premalo pooblastil. Pri tem se je skliceval na pogovor z nekdanjim kriminalistom, ki trdi, da pooblastil ni premalo. Markeš je problem lociral drugam – v sistemsko napako. Omenil je primer, ko so policisti nasilneža aretirali, »tožilstvo potem prepoznalo, da ni osnove za nadaljnji pregon«. Opozoril je na župane, ki že desetletja opozarjajo na problematiko, a so »vedno odbiti«. V Sloveniji po njegovem nastaja vtis, da imamo »birokratski aparat, ki se obnaša do te mere alibično, da poskuša zaščititi svojo trdnjavo [...], hkrati jim je pa popolnoma vseeno, ali se na področju, ki ga pokrivajo [...], kaj zgodi ali nič«. Rešitev: radikalna represija in pozitivna diskriminacija Markeš je kot rešitev predlagal dvotirni pristop. Priznal je, da represija sama po sebi dolgoročno ne reši ničesar, a hkrati »ta dogodek dokazuje, da brez nje tudi ne gre«. Zato je po njegovem na eni strani »treba zelo radikalno ukrepati tam, kjer je treba izkoreniniti kriminal«. To vključuje akcijo specialnih enot, ki bi prečesale osumljence, jih razorožile in ovadile. Prav tako je treba obravnavati socialne zlorabe, kot so primeri trinajstletnic, ki rojevajo otroke zaradi otroških dodatkov, kar je Markeš označil za zlorabo mladoletne osebe, ki bi jo morali preganjati že po obstoječi zakonodaji. Povezavo med kriminalnimi dejanji in socialnimi prejemki je treba vzpostaviti, podobno kot je država povezala obiskovanje šole in socialne prejemke. Na drugi strani bi bil Markeš osebno naklonjen uvedbi »pozitivne diskriminacije«. To bi pomenilo vlaganje v infrastrukturo v romskih naseljih, kot so vodovodi, ustanavljanje javnih podjetij za zaposlovanje Romov ter vpeljavo privilegiranega šolskega programa za njihovo opolnomočenje. Vse to ob »radikalnem pogoju, da je vsak kriminal nedovoljen, prepovedan in ostro sankcioniran«.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš v tokratni inventuri tedna odpirata vprašanja domnevno spodletele napovedi srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Gostil bi ju Viktor Orbán. Beseda zatem skrene k buldožerju pred Belo hišo in avtokratskemu liku predsednika ZDA, tudi k temu, kar o njem pravijo najnovejše javnomnenjske ankete. Ni mu všeč. Zatem pa še v slovenski prostor. Smo v predvolilnem času, kakšni so premiki in kriteriji, ki so merodajni za slovenske volivce?

Komentatorja sta spregovorila o sporni Nobelovi nagradi, krizi avtoritete v družbi in politiki ter o tem, zakaj je včasih napačna odločitev bolj transparentna.

Komentatorja o pogajanjih za Gazo, Trumpovi nominaciji za Nobelovo nagrado in vpisu gotovine v ustavo. Markeš: »Palestincem pripada država, ne riviera.«

Komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš od razprave o Gazi in Trumpovem 500-letnem miru do Golobovega populizma v domačih koordinatah. V ospredje tokratnega pogovora sta postavila tragedijo v Gazi in Toma Potokarja, plastičnega kirurga in zdravnika prostovoljca slovenskih korenin, ki je deloval na številnih vojnih območjih, nazadnje prav v Gazi.

Komentatorja Žerdin in Markeš od domače razprave o vrednosti dela do globalne arene, kjer odmevajo narcisoidni monologi in rožljajo brezpilotni letalniki. Na domačem političnem prizorišču je nedavno završalo ob predlogu vlade Roberta Goloba, da bi vsem zaposlenim, tudi v javnem sektorju, namenila božičnico. Poteza, ki jo je Janez Markeš v pogovoru z Alijem Žerdinom označil kot »meč z dvema reziloma«, je sprožila pričakovane odzive gospodarskih združenj. A kot poudarja Markeš, bistvo predloga presega zgolj finančno injekcijo pred prazniki. Po njegovem mnenju gre za ključen signal, »da je državljan nekaj vreden, da je človek nekaj vreden« v času, ko se rekordni dobički ne prerazporejajo k tistim, ki jih soustvarjajo, temveč se stekajo »izključno k lastnikom in v namere samega kapitala«. Markeš je bil v pogovoru oster do odziva Gospodarske zbornice, ki po njegovem mnenju deluje po načelu »država, pojdi proč«, ko gre za regulacije, a kliče »država, pomagaj«, ko se sama znajde v težavah. Vlada s to potezo, naj bo »mišljena iskreno ali je populistična«, po njegovem mnenju naslavlja tudi pozabljene stebre družbe – šolnike, zdravstvene in socialne delavce, ki so »vedno izpuščeni iz vseh debat o dobičkih« in obravnavani zgolj kot breme države. Predlog tako ni le socialni ukrep, ampak dregljaj v osir prevladujoče miselnosti, kjer se v imenu abstraktnega gospodarstva pozablja na kakovost življenja. »V imenu ekonomizma smo praktično uničili naša življenja in naše družbeno življenje,« je bil kritičen Markeš.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o novem predsedniku NSi in dogajanju v ZDA. Stranka Nova Slovenija (NSi) je na kongresu izbrala novega predsednika – Ali Žerdin se sprašuje, ali nov predsednik pomeni tudi novo politiko. Janez Markeš meni, da se ne bo zgodilo nič novega, saj ekipa in ideologija stranke ostajata isti. Stranka še vedno sledi neoliberalni ideologiji, ta menjava pa je namenjena zbliževanju stranke z Janezom Janšo, ocenjuje Markeš, ki meni, da NSi predstavlja predvsem vstopna vrata za lobiste. Žerdin je spomnil še na dogajanje v ZDA, kjer je morilec ustrelil Trumpovega demagoga Charlieja Kirka. Markeš je opazil, da se je Kirk mestoma celo distanciral od Izraela, čeprav je sicer zvesto sledil Trumpovi politiki. Žerdin meni, da je prekomerna medijska pozornost, ki jo je deležna Kirkova smrt, namenjena predvsem temu, da preglasi tragedije mnogo večjega obsega v drugih delih sveta. Markešu se zdi zanimivo, da morilec, ki ne kaže obžalovanja, prihaja iz republikanske družine. Iz okolja torej, ki spodbuja nošnjo orožja. »Dokler to orožje strelja po črncih ali otrocih iz osnovnih šol, jih ne skrbi, če pa zadane vplivneža, je pa to naenkrat problem,« opaža Markeš. Kljub temu regulacije orožja v ZDA ni na vidiku. Ko ubijejo otroka v Palestini, nihče ne trzne, ko pa ubijejo ameriškega politika, se ustavi cel svet, meni Markeš. Postalo je jasno, da Izrael izvaja genocid, pa vendar se svet obnaša, kot da Izrael lahko počne kar hoče. V tem kaotičnem svetu se slovenske notranje politike sploh ne da več razumeti brez zunanje, opaža Markeš, ki pogreša predvsem osnovno moralo v politiki. Avtokrati, kot so Trump, Putin in drugi, so princip obče morale zamenjali za dogovore, lobije in interese, »kot se dogovoriš, tako bo«, ocenjuje Markeš, ki pogreša predvsem vrnitev h kantovski morali.

Ali Žerdin in Janez Markeš analizirata vojaško parado v Pekingu, morebitno navezo med Evropo in Kitajsko, komentirata pa tudi Blejski strateški forum.