Ob osmih

Paragvajci in Bolgar, ki so morali v nečloveških razmerah delati v ilegalni tovarni cigaret pri Lendavi, ter Madžarke, ki naj bi jih v Slovenski Bistrici izkoriščali za prostitucijo. Dva nedavna primera trgovine z ljudmi v Sloveniji, dve obliki izkoriščanja in isti temeljni problem: ljudje, ki drugim jemljejo svobodo in dostojanstvo zaradi lastnega zaslužka. Zakaj trgovina z ljudmi v Evropi 21. stoletja še vedno cveti? Kdo je najbolj ranljiv in kako žrtvam pomagati, da se rešijo iz primeža izkoriščevalcev? O tem smo v oddaji Ob osmih govorili s predsednico Društva Ključ Polono Kovač Javh.

Fenomen politične sredine se pojavi najmanj ob vsakokratnih volitvah, saj od propada LDS Slovenija še ni imela sredinske, liberalne stranke, ki bi celoten mandat ostala zvesta svojim načelom. Ampak vsi politični projekti prej ali slej zdrsnejo na eno od strani politične ločnice, ki jo nekdanji minister in predsednik državnega zbora Gregor Virant, sogovornik v tokratni oddaji Ob osmih, postavlja kot mejo med Kučanovim in Janševim blokom. Vseeno poskusi ostajajo, je pa sredinska drža, ki je ne bi smeli zamenjevati z zmernostjo, naporna, a ne nemogoča.

V slovenskem turizmu že leta poudarjajo, da si med gosti želijo takih, ki so pripravljeni plačati več, vendar v zameno za kakovost. Ena izmed možnosti, kako pripeljati take turiste k nam, je tudi neposredna letalska povezava z ustreznim trgom. Zato je nedavna novica o tem, da se pozno spomladi odpre linija Ljubljana ‒ New York, vsekakor voda na naš mlin. Več o tem, kako naj Slovenija od tega odnese čim več, v tokratni oddaji Ob osmih s strokovnjakinjo za turizem Majo Uran Maravić.

Ekonomisti opozarjajo, da javna poraba pri nas nevzdržno raste, v prihodnjih dveh letih bo presegla 19,4 milijarde evrov. Ustvarimo bistveno manj, hodimo po robu, zaradi kršitev evropskih fiskalnih pravil nam grozi bruseljski postopek. Bo res potrebno drastično zategovanje pasu ali bodo vladni ukrepi sprostili podjetniški potencial in nas bo rešila gospodarska rast? Kaj je strašenje in kaj kažejo številke, česa ne ve niti fiskalni svet? Ob osmih so se pogovarjali z vodjo službe za analize pri Fiskalnem svetu Alešem Delakordo.

Goreča mestna hiša v Limogesu, zažgana turistična pisarna v Lyonu in spopadi s policijo na pariškem Trgu republike. To so nekatere izmed pretresljivih podob sobotnih protestov v Franciji. Pred mesecem dni so zaradi pomanjkanja učiteljev in slabih razmer v šolah začeli protestirati dijaki, nato so se jim pridružili še študenti, sindikati in drugi, ki jih je na ulice pognala naraščajoča draginja. Čeprav je večina demonstracij potekala mirno, pa so ponekod izbruhnili nasilni spopadi, ropanje in požigi. Kaj se dogaja s Francijo pol leta pred predsedniškimi volitvami? O tem smo v oddaji Ob osmih govorili s političnim analitikom in svetovalcem Charlesom Nonnom.

V Bruslju poteka zasedanje voditeljev Evropske unije, tokratne teme pa odražajo zanimivo dvojnost našega odnosa do povezave - tudi zdaj ljudje od nje pričakujejo ukrepe za blažitev energetske krize in čim več pomoči najbolj prizadetim, ko gre za polnjenje bruseljske blagajne pa si prizadevajo za čim manjša vplačila. Na pogajalski mizi je predlog večletnega proračuna Unije, ki za sedem let predvideva nekaj več kot 1800 milijard evrov. Ali jim bo uspel poskus, da bi proračun posodobili in več namenili za nove prioritete kot sta konkurenčnost in varnost in kaj si od njega obeta Slovenija, smo govorili s profesorjem mednarodnih financ in ekonomskih politik Evropske unije Mojmirom Mrakom.

Začenja se kampanja pred lokalnimi volitvami. Kje se obetajo najzanimivejši spopadi in kdo lahko preseneti? Zakaj so nekateri župani tako težko premagljivi in zakaj se razmerja moči na državni ravni slabo preslikavajo v lokalno politiko? Kaj nam o razklanosti povedo nenavadna lokalna zavezništva, ki bi bila na državni ravni skoraj nepredstavljiva? Gost tokratne epizode Ob osmih na kvadrat je doktor Miro Haček s katedre za analizo politik in javno upravo na ljubljanski FDV.

Potem, ko se je z Vladimirjem Putinom dogovoril za dostavo ruskega dizelskega goriva, je Donald Trump že drugič v enem mesecu razglasil premirje med Rusijo in Ukrajino, kar se je nato izkazalo kot način pritiska in ne resničen dogovor. Ne Moskva ne Kijev namreč nista potrdila njegovih izjav. Še več, s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim si je Trump znova izmenjal nekaj ostrih besed, med drugim je izjavil, da Ukrajina potrebuje novega predsednika. Medsebojni napadi se tako nadaljujejo, možnosti za vsaj začasno prekinitev vojne pa se s tem le odmikajo. O aktualnem dogajanju in posledicah za globalne trge tokrat s politologom in analitikom Denisom Mancevičem.

Kaj imajo skupnega Kitajska, Iran, Savdska Arabija, Jemen in Združene države Amerike? To so države, ki so po podatkih mednarodnih organizacij za človekove pravice v lanskem letu izvedle največ usmrtitev. V zadnjem času je največ pozornosti vzbudil primer neuspešne usmrtitve obsojenke v ameriški zvezni državi Tennessee, trenutna ameriška administracija pa za december napoveduje celo prenos usmrtitve pred strelskim vodom. Medtem, ko velik del razvitega sveta smrtno kazen odpravlja, ZDA svoje kriterije očitno rahljajo. Kaj to pomeni za Ameriko ter kaj za svetovna merila in človekove pravice smo ugotavljali v tokratni oddaji Ob osmih s kriminologinjo Mojco Plesničar.

Živimo v dobi zmanjšane pozornosti, ta pa je dandanes pri najstnikih še dodatno zmanjšana zaradi vseprisotnih naprav in spletnih vsebin. V tednu otroka, ki ga že več kot 70 leto organizira Zveza prijateljev mladine, razmišljamo o tem, kako, če sploh, lahko starši tekmujejo z družbenimi omrežji in spletnimi vplivneži. Gostja je sociologinja Lucija Čevnik.

Slovenija se sooča z dolgoročnim upadanjem rodnosti in vse hitrejšim staranjem prebivalstva. Lani se je pri nas tretje leto zapored rodilo manj kot 17.000 otrok, obenem pa se materinstvo pomika v poznejša leta, kar pomeni, da tudi morebitno povečanje rodnosti v prihodnje ne bo nujno prineslo večjega števila rojstev. Trendi pri nas so del širših evropskih in svetovnih demografskih sprememb, vprašanje demografije pa postaja vse pomembnejše politično vprašanje. Več o tem, katere politike pri tem dejansko učinkujejo in kako naj se Slovenija prilagodi demografskim spremembam, ki jih kratkoročno ni mogoče več preprečiti, pa v tokratni oddaji Ob osmih.

Tudi najtrdnejše evropske demokracije kažejo znake krhkosti. V Nemčiji je skrajno desna Alternativa za Nemčijo septembra postala najmočnejša stranka v dveh deželah, tudi na zvezni ravni pa vse bolj pritiska na CDU kanclerja Friedricha Merza. V Španiji je premier Pedro Sanchez po porazu v parlamentu razpisal predčasne volitve, v Franciji pa so v zadnjih dneh svoje nezadovoljstvo množično izrazili srednješolci. Ali smo priča običajnemu političnemu nezadovoljstvu – ali se v Evropi nekaj temeljno spreminja? Kako globoka je kriza evropske demokracije in kaj bi lahko pripomoglo k večji povezanosti evropskih družb? Gost oddaje Ob osmih je mednarodni pravnik Matej Avbelj.

Zakaj je javni sektor priročna tarča politike? Predsednik vlade Janez Janša je v zadnjem času večkrat dejal, da se je preveč razbohotil. 50 tisoč zaposlenih v javnem sektorju naj bi postopno preusmerili v gospodarstvo. Dodaja sicer, da brez odpuščanj. Ali je javni sektor res tako neučinkovit? Ga davkoplačevalci upravičeno vidijo zgolj kot strošek.? V kolikšni meri je upravičeno učinkovitost javnega sektorja primerjati z učinkovitostjo v gospodarstvu? O tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali s profesorico za delovno pravo na ljubljanski Fakulteti za upravo Valentino Franca.

Včeraj se je na visokošolskih in višješolskih zavodih za približno 80.000 študentk in študentov začelo novo študijsko leto. Za generacije, ki danes vstopajo v visokošolski prostor, je značilno, da na izobraževanje vse bolj gledajo kot na naložbo v prihodnost: izbiro študija tako poleg osebnih interesov močno zaznamujejo zaposljivost, pričakovana varnost poklica, možnosti zaslužka in vprašanje, kako bo posamezno področje zaznamoval tehnološki razvoj, predvsem napredek umetne inteligence. Več o tem v oddaji Ob osmih s profesorjem sociologije Rudijem Klanjškom.

Polarizacija v kombinaciji z disrupcijo, populizmom, neoliberalizmom in predvsem post-resničnostno politiko je enostavno 'pljusknila' v Slovenijo Afere, kadrovske menjave in boj za vpliv – se slovenska politika spreminja bolj, kot se zdi? Je delitev na levico in desnico še pomembna in kakšen politik danes sploh lahko uspe? O tem v tokratni epizodi Ob osmih na kvadrat s profesorjem Tomažem Deželanom, predstojnikom Katedre za analizo politik in javno upravo s FDV.

Evropo čaka težka zima z zelo visokimi cenami energentov, znova svari evropski komisar za energijo in poziva k varčevanju. Tudi v Bruslju nimajo pravih odgovorov za blažitev draginje, dolgoročni ukrepi za lastno energijo pa so dragi in zapleteni. Komu koristi kaos s cenami nafte, kaj to pomeni za inflacijo, obrestne mere in proračune držav, tudi slovenskih, ki so te dni na klopeh vlade in parlamenta, v oddaji Ob osmih z ekonomistom Jožetom P. Damijanom.

Srbijo čakajo zelo pomembni dnevi in tedni, k bi lahko odločili, kako se bo država razvijala v prihodnje. Predsednik države Aleksandar Vučič je leto dni pred iztekom mandata odstopil s položaja in se podal v boj za glasove na parlamentarnih volitvah, ki jih je že pred tem sklical za 25. oktober. Očitno je, da gre za dobro premišljen manever, ki bi mu omogočil podaljšanje vladavine, le da na drugem položaju. Kako se bodo odločili srbski volilci in kako pomembna je pri aktualnem dogajanju vloga Rusije, ki v političnem in energetskem smislu drži roko nad prijateljsko državo na Balkanu? Naša gostja je v tem jutru beograjska dopisnica Saša Banjanac Lubej.

Slovenija je pred kratkim dobila še enega človeka na visokem položaju v mednarodnem športu. Tim Farčnik je postal predsednik Mednarodne biatlonske zveze, Pred njim so številni izzivi, tisti glavni pa je zmanjševanje razkoraka med peterico vodilnih držav v tem športu ter preostalimi reprezentancami. O tem in številnih drugih izzivih, ki so pred najbolj gledanim zimskim športom, pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

V času rekordnih podražitev fosilnih goriv vse kaže na energetsko krizo. Pričakovati je višje cene tudi drugih energentov, med njimi elektrike, ob tem bomo pred novo kurilno sezono prešli v višjo tarifo plačevanja omrežnine. Toda to zimo naj potrošnikov ne skrbi, je za oddajo Ob osmih povedal direktor Elesa Aleksander Mervar. Slovenija je pri zagotavljanju električne energije zdaj 30-odstotno uvozno odvisna.

Po trojih deželnih volitvah v septembru, so se razmerja v nemški politiki močno spremenila. Največja zmagovalka teh glasovanj je skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo, ki je v dveh deželah dobila večino, v Saški-Anhalt ji je le malo zmanjkalo do absolutne večine. Največja poraženka pa je brez dvoma vladajoča Krščansko demokratska unija kanclerja Friedricha Merza, ki je v Mecklenburgu – Predpomorjanski ostala celo pod pragom deželnega parlamenta. O posledicah, ki jih bodo ti rezultati imeli za Nemčijo, se bomo tokrat pogovarjali z doktorskim študentom Aleksandrom Jekićem. *tesnobo

Slovensko politiko poganja logika zob za zob Državni zbor je začel redno septembrsko zasedanje. To je šele druga redna seja novega sklica parlamenta, prva po počitnicah, na njej pa kaj nekaj vročih točk. Med drugim predlog za razrešitev predsednika Zorana Stevanoviča in predlog za razrešitev podpredsednice Nataše Avšič Bogovič ter zakon o SKOK-u. Četrto vlado Janeza Janše je doživela tudi že prva interpelacija proti ministru za zunanje zadeve Tonetu Kajzerju. Na prvi seji se je sešla vlada v senci. Kje smo in kdo vodi igro? O tem z novinarjem in urednikom portala Zanima.me Rokom Čakšem.

Polet Trisata-S je prelomen dosežek tudi z vidika strateške avtonomije Evrope na področju vesolja V vesolje je pred dnevi poletel četrti slovenski satelit. Ime mu je Trisat -S, z njim testirajo vzdržljivost baterij po daljšem mirovanju in zbirajo podatke za bodočo vesoljsko navigacijo. Trisat-S je iz norveškega izstrelišča v vesolje ponesla raketa spectrum nemškega podjetja , ki je tako postala prva zasebna evropska raketa z uspešno izstrelitvijo v orbito. To je pomemben korak za strateško avtonomijo Evrope na področju vesoljskega prometa. Podrobnosti, ozadja in vizijo za naprej bo Ob osmih pojasnil dr. Iztok Kramberger z mariborske univerze in podjetja SkyLabs.

Kakšna je vloga Slovenije na področju čipov in polprevodnikov? V vsakem gospodinjstvu imamo kar nekaj čipov oziroma integriranih verzij, saj predstavljajo osrednji del vsake sodobne elektronske naprave. Svetovni trg polprevodnikov hitro raste, v naslednjih štirih letih naj bi presegel 1000 milijard ameriških dolarjev. Slovenija pri tem računa na razvoj nišnih čipov z dodano vrednostjo. O vsem tem v tokratni oddaji Ob osmih. Metka Pirc je pred mikrofon povabila profesorja doktorja Denisa Đonlagiča s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Politično neodvisnost javnih medijev je bistveno težje znova vzpostaviti, ko so enkrat oslabljene njihove institucionalne varovalke Javni mediji imajo v demokratični družbi posebno vlogo, saj njihov namen ni ustvarjanje dobička ali zadovoljevanje interesov posameznega lastnika, temveč služenje javnosti. Zagotavljati morajo kakovostne, preverjene in raznolike informacije ter omogočati dostop do vsebin, ki jih komercialni mediji, predvsem zaradi tržnih interesov, ne zagotavljajo v zadostni meri. Pretekle izkušnje nekaterih evropskih držav kažejo, med drugim Madžarske, Poljske in Slovaške, kažejo, kaj se lahko zgodi, ko varovalk, ki bi ščitile javne medije, ni več. O tem v tokratni oddaji Ob osmih z gostjo, raziskovalko na Mirovnem inštitutu Brankico Petković.

Pri hitrem razvoju UI ne gre za zadržke, ampak za konkurenčen boj Napredek razvoja umetne inteligence je zastrašujoč in očitno bega tudi njene razvijalce. Direktor podjetja Anthropic Dario Amodei je v soboto objavil tekst, v katerem se je zavzel za upočasnitev tega napredka in za bolj natančen nadzor. Eden od nekdanjih zaposlenih pri tem podjetju pa je v intervjuju za BBC dejal, da obstaja nezanemarljiva možnost izumrtja človeštva, če bomo nadaljevali s trenutnim tempom. O pasteh razvoja umetne inteligence tokrat z Markom Robnikom Šikonjo s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani.

O kartografiji, projekcijah in načinih prikazovanja sveta Ali imajo ljudje zaradi uporabe Mercatorjeve projekcije zemljevida sveta napačne predstave o Zemljinem površju? Zagotovo da. Vsaj tako pravi Blaž Repe, doktor geografskih znanosti z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, tokratni gost Jureta Čepina v oddaji Ob osmih. V njej bosta govorila o resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov o t.i. »Correct the map«, s katero se za namen splošne rabe spreminja različica zemljevida sveta.

Kaj nam krepitev stikov z Izraelom prinaša, v čem je lahko koristno in kaj hkrati pomeni na mednarodnem parketu? Včeraj je na dvodnevni obisk Slovenije prispel zunanji minister Izraela Gideon Saar. Hkrati so v Ljubljani odprli izraelsko veleposlaništvo, potekal pa je tudi gospodarski forum Slovenija – Izrael, s čimer naj bi državi okrepili gospodarske stike. Poteza pragmatične diplomacije, pravi vladajoča slovenska politika. Gospodarsko sodelovanje z Izraelom res ponuja ogromno možnosti za Slovenijo in naša podjetja. Ampak ali je mogoče s to državo poglobiti odnose in hkrati ohraniti verodostojnost pri vprašanjih mednarodnega prava? O nekaterih vidikih tega obiska se pogovarjamo s profesorjem mednarodnih odnosov Markom Lovcem.

Polarizacija in napetost postajata nova normala v slovenski politiki Poletje je bilo, politično gledano, zelo pestro, kar pa ne pomeni, da jesen zaostaja. Vsakoletna vroča politična jesen namreč (p)ostaja že stalnica. Kakšni so obeti? Od referendumov in lokalnih volitev do predloga za razrešitev predsednika državnega zbora in pričakovanja o odstopu katerega od poslancev. Bliža se 100 dni četrte vlade Janeza Janše. Še naprej tudi odmevajo razkritja po poletni nesreči predsednice republike Nataše Pirc Musar. O vsem tem bo Jolanda Lebar govorila z dekanom Pravne fakultete v Ljubljani, tudi nekdanjim predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Mirom Cerarjem.

Zakaj se tokrat vsa Evropa ukvarja z regionalnimi volitvami v eni od nemških zveznih dežel? Je panika zaradi zmage skrajno desne stranke Alternative za Nemčijo pretirana ali upravičena? Kaj so razlogi za njen vzpon, koliko so k njemu prispevali v Putinovi in Trumpovi strategi in ali res lahko zamaje temelje Evropske unije? O vsem tem, o naukih vladanja italijanske premierke in napovedih glede francoske skrajne desnice v evropskem super-volilnem letu 2027, v oddaji Ob osmih s profesorjem mednarodnih odnosov dr. Boštjanom Udovičem.

Pred Dnevom državnosti v tokratni epizodi Ob osmih gostimo predsednika Vrhovnega sodišča Damjana Oroža. Kako komentira sodno reformo, ki je pred vrati in ki med drugim ukinja okrajna sodišča, kakšna bo dostopnost za ljudi? Kaj danes poganja sodne zaostanke in ali napoved nove vlade za ustanovitev SKOK-a razume kot nezaupnico obstoječim organom pregona in sodstvu pri obravnavi korupcije?

Po ocenah naše Agencije za okolje lahko do konca stoletja pričakujemo dvig temperature, za 2 do 3 stopinje in s tem tudi več tropskih noči in vročih dni - do sredine stoletja na primer v Ljubljani za pol meseca več. Kako bo to vplivalo na naša življenja in na kaj bi se morali kot družba začeti pripravljati že danes? Gostja Ob osmih je klimatologinja Katja Kozjek Mihelec z Agencije za okolje.

Kot bi Pogačarja postavili z makadama na avtocesto - s temi besedami na Fakultete za računalništvo in informatiko opisujejo razliko, ki jo prinaša računska moč novega superračunalnika Frida. Frida, ki stoji na strehi omenjene fakultete, je prva akademska superračunalniška infrastruktura v regiji, opremljena z novejšo generacijo računalniške opreme za umetno inteligenco, in omogoča dvakrat večjo zmogljivost od superračunalnika Vega. A kaj to konkretno prinaša Sloveniji na področju umetne inteligence? Gosta Ob osmih sta dekanja FRI Mojca Ciglarič in idejni vodja projekta Iztok Lebar Bajc.

Evropska centralna banka je prejšnji teden po treh letih dvignila obrestne mere. Da se te na slovenskih bankah navadno čez noč prevedejo v dražja posojila, ne pa tudi v višje obrestni na depozite, opozarjajo tako na Banki Slovenije kot tudi številni poznavalci. Če Banka Slovenije razen »moralnega prepričevanja« nima na voljo drugih ukrepov, se utegne slovenskim bankam zgoditi konkurenca tujih digitalnih bank – marsikateri Slovenec je tja zaradi ugodnejših pogojev že prenesel svoja sredstva. Kakšne so pasti in priložnosti, smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali s finančnim analitikom Andražem Grahkom.

Načrti družine Trump o gradnji luksuznega letovišča na neokrnjenem albanskem otoku Sazan so na ulice pognali Albance in Albanke. V Tirani se že tretji teden stopnjujejo protesti proti uničevanju okolja in proti korupciji, ki naj bi botrovala takim naložbam. Kdor je v minulih letih obiskal to prej desetletja izolirano državo, se je lahko prepričal o pospešenem razvoju infrastrukture. A kaj imamo od tega mi, se sprašujejo prebivalci. O razvoju Albanije s sociologinjo z ljubljanske Ekonomske fakultete Tamaro Pavasović Trošt.

Med Iranom in Združenimi državami Amerike se je pokadil beli dim, po elektronskem podpisu naj bi v petek strani v Švici tudi uradno podpisali dogovor o končanju vojne. Do takrat se lahko zgodi še marsikaj, a očitno je vsem v interesu, da se ta konflikt, ki predvsem zaradi zaprtja Hormuške ožine v primež stiska ves svet, čim prej vendarle konča. Kdo je zmagovalec te vojne, kje je v teh enačbah Izrael in kako spremenjen je svetovni red po tej ameriško-izraelski avanturi? Gost Ob osmih je profesor obramboslovja na FDV Rok Zupančič

Kdaj je na sporedu 500-ta oddaja Ob osmih je bilo tudi vprašanje na Pub kvizu, ki smo ga v ponedeljek organizirali, da bi s skupnostjo poslušalcev praznovali. Odgovor je: prav danes in prav ta epizoda! Kako se je odvilo sončno ponedeljkovo popoldne na travnati terasi ljubljanske Kavarne SEM, kjer je na vprašanja antropologa, ugankarja in dolgoletnega sestavljalca televizijskih kvizov dr. Ambroža Kvartiča tekmovalo 14 ekip? Prisluhnite. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Ena bolj protislovnih osebnosti tega mandata je zagotovo predsednik Resni.ce in državnega zbora Zoran Stevanović. Kljub temu, da je njegova stranka šele stopila v parlament, in to le s petimi poslanci, je to zelo dobro unovčil. Po začetnih očitkih, da je s prevaro omogočil četrto Janševo vlado, se je v zadnjem času znašel v središču viharja zaradi svojih izjav, s katerimi hodi po robu glede na funkcijo, ki jo opravlja. Kako se protisistemski politik znajde, ko postane drugi človek države? Zoran Stevanović je gost tokratne oddaje Ob osmih na kvadrat.

Opustitev novega evropskega bojnega letala je velik politični neuspeh, pravi obramboslovka Jelena Juvan. Kot ocenjuje, nad varnostjo še vedno prevladujejo interesi kapitala in nacionalni interesi. V vse bolj zagrete evropske debate o tem, kako se moramo osamosvojiti na obrambnem področju, je včeraj odjeknila novica o opustitvi projekta novega evropskega bojnega letala. Kaj to pomeni ob opozorilih, da je vojna v Ukrajini le še evropska vojna, smo bližje miru ali eskalaciji, kako se oborožujemo in kaj so smiselne vojaške naložbe - zgolj droni ali še vedno tanki in ostalo?

"Pot na morje je bila včasih veliko daljša, ker ni bilo avtoceste in smo vozili po magistrali. Večina jih je šla ponoči, že zaradi kolon in vročine," se spominjajo naši sogovorniki, s katerimi smo se tokrat pogovarjali o sindikalnem turizmu v naši nekdanji skupni državi. Če si danes večina rezervira prenočitev na eni izmed platform, je bilo včasih je skoraj pravilo, da si letoval v sindikalnih kapacitetah podjetja, v katerem si bil zaposlen. Časovni stroj je zavrtela Tina Lamovšek. Podrobneje o sindikalnem turizmu pa v oddaji Sledi časa.

Smo tehnološko tako odvisni od Američanov, da nas lahko preprosto odklopijo? Odgovor nam ne bo všeč. Dejstvo je, da je Evropa na tem področju zaostala in da se zanaša na inovacije tujih tehnoloških velikanov. Kako nevarno je, da ti nadzorujejo naše podatke in ključne digitalne storitve? Evropska komisija je v sredo predstavila sveženj ukrepov za večjo tehnološko suverenost. O tveganjih odvisnosti Ob osmih z Blažem Zupanom s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Ob 500. epizodi Ob osmih pripravljamo PUB KVIZ. Prijave ekip so zaprte, vabljeni pa navijači in navijačice oziroma vsi, ki bi ponedeljkovo popoldne preživeli v prijetni družbi! Kdaj? 8. 6. ob 18.00 Kje? Kavarna SEM, Metelkova 2, Ljubljana.

Janez Janša je pred današnjim potrjevanjem njegove četrte vlade izjavil, da si želi, da bi bila ta dolgočasna in bi veliko delala. Nedela koaliciji nikakor ne moremo očitati; še pred prisego vlade je vložila več zakonov, ob katerih pa javnost vse prej kot zeha: del je navdušen, del pa na okopih. Medtem v državnem zboru že gledamo brutalne, tudi nedostojne besedne spopade. Se bosta strani uspeli obrzdati in poiskati pot za sobivanje ali bo prepad vse večji? Kje so za Janšo največje pasti in kaj bo prinesla prva seja vlade - že prve kadrovske menjave? O zakulisju s komentatorjem portala Zanima.me Petrom Meršetom. Ob 500. epizodi Ob osmih pripravljamo PUB KVIZ. Prijave ekip so zaprte, vabljeni pa navijači in navijačice oziroma vsi, ki bi ponedeljkovo popoldne preživeli v prijetni družbi! Kdaj? 8. 6. ob 18.00 Kje? Kavarna SEM, Metelkova 2, Ljubljana.

Fifa ima po Rusiji in Katarju spet »srečno« roko pri gostitelju svetovnega prvenstva, a so se voditelji v Rusiji in Katarju znali umakniti športu, pravi Jože Pepevnik teden pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga gostijo Mehika, Kanada in ZDA. Zaradi žarometov, ki jih tudi v zvezi s tem nase vleče ameriški predsednik, so ga nekateri že označili za Trumpovo svetovno prvenstvo. Začelo se je že na žrebu skupin, ko je predsednik Fife Gianni Infantino Trumpu podelil posebno »nagrado«, če že Nobelove ni prejel. Se bo nadaljevalo v tem slogu ali bo v ospredje le stopil šport in povezovanje sveta okrog žoge? Gost Ob osmih je naš športni novinar in komentator Jože Pepevnik. Ob 500. epizodi Ob osmih pripravljamo PUB KVIZ. Prijave ekip so zaprte, vabljeni pa navijači in navijačice oziroma vsi, ki bi ponedeljkovo popoldne preživeli v prijetni družbi! Kdaj? 8. 6. ob 18.00 Kje? Kavarna SEM, Metelkova 2, Ljubljana.

Ta teden bo, če ne bo presenečenj, državni zbor potrdil 16-to slovensko vlado, četrto pod vodstvom Janeza Janše. V njej bo 15 ministrov. Prvi kandidati so svoje načrte predstavili včeraj, danes bodo nadaljevali preostali, med njimi Franci Matoz, ki je v javnosti dvignil največ prahu. Skozi seznam in najbolj pomembne oziroma zanimive teme se bosta Ob osmih sprehodila Urška Sobočan Ivanovič in Tomaž Celestina. Ob 500. epizodi Ob osmih pripravljamo PUB KVIZ. Prijave ekip so zaprte, vabljeni pa navijači in navijačice oziroma vsi, ki bi ponedeljkovo popoldne preživeli v prijetni družbi! Kdaj? 8. 6. ob 18.00 Kje? Kavarna SEM, Metelkova 2, Ljubljana.

Velikokrat imamo pri nas občutek, da turistični ponudniki raje delajo za tuje goste kot za domače, ali pa smo celo užaljeni, ker da je večina ponudbe namenjena tujcem, pripravljenim seči globlje v žep. Pa je to res? Kako zaželen je slovenski gost, ali ga imajo nekateri za tistega, ki odžira prostor tujcu in kaj domačini sploh pričakujemo od domačih ponudnikov? V Ob osmih odgovore iščemo z Iztokom Altbauerjem, nekdanjim direktorjem Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.

Samo še štirje tedni pouka so pred osnovnošolci in dijaki v tem šolskem letu. Z jutrišnjim dnem se nadaljuje tudi matura in to obdobje za številne učence in dijake pomeni tudi povečan psihični pritisk zaradi ocenjevanja, popravljanja ocen in tudi pričakovanj okolice. Recept za dodatno povečanje pritiska je kampanjsko učenje, ki naj bi ga v tem šolskem letu odpravil novi pravilnik o ocenjevanju znanja. O tem, kaj se je pokazalo v praksi, kaj pravzaprav povzroča ta pritisk, ki ga v preteklosti nismo poznali, in kako naj se s tem spopadajo učenci, učitelji in starši, smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali s članom Strokovnega sveta za splošno izobraževanje in učiteljem Klemnom Lahom.