Nebuloze

Dragi straši, bližajo se mature in valete, primite se za denarnice. Plesne vaje, vstopnica za štiričlansko družino, obleka, čevlji, frizer, umetnica ličenja, umetnica manikure, pedikure ... Če vas bo hčerka prosila za bolj polne ustnice, popustite, na instagramu pravijo, da je to zdaj normalno. Pa nikar ne povejte, da gre za maturo, ker bo dražje. Zakaj? Ker se tako spodobi! Kaj bodo pa ljudje rekli? Paralele s pogrebom ali poroko, ki se ti v življenju zgodita malokrat, vas pa za to na veliko olupijo, se ponujajo same. Kje je smisel takega načina obhajanja konca šole? In ne nazadnje, dragi starši, mladeniči in mladenke: Kako bi lahko bolje porabili jurja ali dva? Ličenje, frizura, manikura, pedikura, solarij, pa še salonarji, obleka in vstopnice za celo družino ... Zakaj? Dragi straši, bližajo se mature in valete, primite se za denarnice. Plesne vaje, vstopnica za štiričlansko družino, obleka, čevlji, frizer, umetnica ličenja, umetnica manikure, pedikure ... Če vas bo hčerka prosila za bolj polne ustnice, popustite, na instagramu pravijo, da je to zdaj normalno. Pa nikar ne povejte, da gre za maturo, ker bo dražje. Zakaj? Ker se tako spodobi! Kaj bodo pa ljudje rekli? Paralele s pogrebom ali poroko, ki se ti v življenju zgodita malokrat, vas pa za to na veliko olupijo, se ponujajo same. Kje je smisel takega načina obhajanja konca šole? In ne nazadnje, dragi starši, mladeniči in mladenke: Kako bi lahko bolje porabili jurja ali dva?

Drugačna obravnava političark ima dolgo brado. Tudi seksistični pogled nanje nam ni tuj; še posebno v zadnjem času, ko se je v politiko vrnil koncept tradicionalnega moškega, čigar tri vogale kreda podpirajo žena in vsaj trije otroci. Mnogim smo merili krilo, se spotikali ob vzorec ali torbico, kadar se je opisano razlikovalo od naših predstav o materinski spodobnosti Angele Merkel. In spet se je zgodilo. Predsednica DZ je obula rdeče čevlje in vse je bilo narobe. Na Twitterju so nakladali, da kliče po moški ljubezni; poslanske kolegice so objavile fotografije črnih inačic, ker naj bi bilo tako bolj prav; druge so v znak solidarnosti oblekle rdeče; tretji pa so v rdeči barvi predsednice poiskali ideologijo. Zakaj na spodobnost in sposobnost političark gledamo drugače kot v primeru kolegov moškega spola? In ne nazadnje: kaj je narobe z rdečimi šolni? Predsednica DZ je vkorakala v rdečih salonarjih in vse je bilo narobe. Zakaj na punce v tem poklicu gledamo drugače kot fante? Drugačna obravnava političark ima dolgo brado. Tudi seksistični pogled nanje nam ni tuj; še posebno v zadnjem času, ko se je v politiko vrnil koncept tradicionalnega moškega, čigar tri vogale kreda podpirajo žena in vsaj trije otroci. Mnogim smo merili krilo, se spotikali ob vzorec ali torbico, kadar se je opisano razlikovalo od naših predstav o materinski spodobnosti Angele Merkel. In spet se je zgodilo. Predsednica DZ je obula rdeče čevlje in vse je bilo narobe. Na tviterju so nakladali, da kliče po moški ljubezni; poslanske kolegice so objavile fotografije črnih inačic, ker naj bi bilo tako bolj prav; druge so v znak solidarnosti oblekle rdeče; tretji pa so v rdeči barvi predsednice poiskali ideologijo. Zakaj na spodobnost in sposobnost političark gledamo drugače kot v primeru kolegov moškega spola? In ne nazadnje: kaj je narobe z rdečimi šolni?

Inflacija je tečna reč. V njeni naravi je, da jo slehernice in sleherniki dojamemo šele, ko je prepozno. Vseeno pa čutimo, da nekaj ni tako, kot je bilo. Kljub temu da nas uradne številke želijo prepričati, da je vse skupaj znotraj par odstotkov obvladljivega, nas pisk POS terminala vsakič polije s hladno prho realnosti. Za isti denar iz trgovine prinesemo skoraj pol manj kot pred dvema letoma; podražitve ključnih izdelkov pa včasih za tri in večkrat presegajo uradne ocene inflacije. Uradna statistika tako postreže s sedmimi odstotki in pol inflacije, v neuradnem življenju pa je samo jutranja kavica dražja za 91 odstotkov, nafta za 66, hotelske sobe pa za 37 odstotkov. Je torej vaša plača res samo par odstotkov manj vredna? Kako se pa vi "borite" z inflacijo? Kdo ali kaj je inflacija? Pravijo, da znaša "samo" 7%! Kako jo čutite? Kripto? Baker? Rublji? Ima kdo kako pametno idejo? Inflacija je tečna reč. V njeni naravi je, da jo slehernice in sleherniki dojamemo šele, ko je prepozno. Vseeno pa čutimo, da nekaj ni tako, kot je bilo. Kljub temu da nas uradne številke želijo prepričati, da je vse skupaj znotraj par odstotkov obvladljivega, nas pisk POS terminala vsakič polije s hladno prho realnosti. Za isti denar iz trgovine prinesemo skoraj pol manj kot pred dvema letoma; podražitve ključnih izdelkov pa včasih za tri in večkrat presegajo uradne ocene inflacije. Uradna statistika tako postreže s sedmimi odstotki in pol inflacije, v neuradnem življenju pa je samo jutranja kavica dražja za 91 odstotkov, nafta za 66, hotelske sobe pa za 37 odstotkov. Je torej vaša plača res samo par odstotkov manj vredna? Kako se pa vi "borite" z inflacijo?

Vremena se mračijo, vse se draži, treba bo ukrepati, zato so oči in ušesa usmerjena v tiste, ki nas zastopajo. Očitno pa omenjene in omenjeni nimajo druge pametne ideje za vpliv na ekonomsko krizo, kot da nas pozovejo k odrekanju. Bodoči predsednik vlade nas je pocrkljal s priporočilom, naj jemo manj mesa; predsednica Evropske komisije pa nam je ta teden svetovala, naj znižamo temperaturo v bojlerju, ugasnemo klime in ob nedeljah pustimo avto parkiran. Priporočila so grobo zarezala v naše vrednote. Kultura, ki vidi smisel obstoja v nedeljskem dizelskem izletu, ki je kronan z dunajskim zrezkom, bo taka odrekanja težko osmislila. Kako razumete priporočila mož in žena, ki nas zastopajo? Čemu ste se pripravljeni odreči in kaj ostaja? Kaj bo alternativa dobremu avtomobilu in sočnemu zrezku? V luči prihajajoče draginje Nebuloze zanima, kaj bo v vašem vsakdanu zamenjalo ključna artefakta blagostanja - zrezek in dizel? Vremena se mračijo, vse se draži, treba bo ukrepati, zato so oči in ušesa usmerjena v tiste, ki nas zastopajo. Očitno pa omenjene in omenjeni nimajo druge pametne ideje za vpliv na ekonomsko krizo, kot da nas pozovejo k odrekanju. Bodoči predsednik vlade nas je pocrkljal s priporočilom, naj jemo manj mesa; predsednica Evropske komisije pa nam je ta teden svetovala, naj znižamo temperaturo v bojlerju, ugasnemo klime in ob nedeljah pustimo avto parkiran. Priporočila so grobo zarezala v naše vrednote. Kultura, ki vidi smisel obstoja v nedeljskem dizelskem izletu, ki je kronan z dunajskim zrezkom, bo taka odrekanja težko osmislila. Kako razumete priporočila mož in žena, ki nas zastopajo? Čemu ste se pripravljeni odreči in kaj ostaja? Kaj bo alternativa dobremu avtomobilu in sočnemu zrezku?

Prestižne blagovne znamke, ki namigujejo na gmotno preskrbljenost posameznika, sleherniki razgrabimo. Če ne gre po tej poti, nam za potrebe ustvarjanja vtisa, da pripadamo klanu Kardshian, sešijejo in prodajo cele gore ponaredkov. Dilerji nam uvažajo kamione nobel vozil s popravljenimi kilometri, ki potem stojijo pri vaških mehanikih, ker nimamo dveh jurjev za popravilo. Na družbenih omrežjih ustvarjamo vtis, da živimo življenje skandinavskega srednjega sloja; še raje pa tiste, ki nas opazujejo, prepričujemo, da smo lastniki resnega kripto portfelja. Kaj je narobe s tem? Zakaj sirote zapravljamo nerazumne vsote denarja, ki ga nimamo, da ustvarjamo vtis, da ga imamo? Zakaj nas želi Špela s torbico prepričati, da ima odvetniško pisarno in ne minimalne plače? Zakaj nas Špela želi s torbico prepričati, da je odvetnica, da ni na minimalni plači? Prestižne blagovne znamke, ki namigujejo na gmotno preskrbljenost posameznika, sleherniki razgrabimo. Če ne gre po tej poti, nam za potrebe ustvarjanja vtisa, da pripadamo klanu Kardshian, sešijejo in prodajo cele gore ponaredkov. Dilerji nam uvažajo kamione nobel vozil s popravljenimi kilometri, ki potem stojijo pri vaških mehanikih, ker nimamo dveh jurjev za popravilo. Na družbenih omrežjih ustvarjamo vtis, da živimo življenje skandinavskega srednjega sloja; še raje pa tiste, ki nas opazujejo, prepričujemo, da smo lastniki resnega kripto portfelja. Kaj je narobe s tem? Zakaj sirote zapravljamo nerazumne vsote denarja, ki ga nimamo, da ustvarjamo vtis, da ga imamo? Zakaj nas želi Špela s torbico prepričati, da ima odvetniško pisarno in ne minimalne plače? *Tudi jaz sem Kardashian

Tik po volilni bitki, kjer smo med težko prebavljivo kampanjo lahko videli, kako neskončno otročje se lahko obnašamo odrasli, Nebuloze preverjajo, če upanje v boljšo demokracijo nemara tiči prav v aktivnem državljanstvu mladih. Po Evropi se že pojavlja trend podeljevanja volilne pravice pri šestnajstih letih. V Avstriji lahko tako "premladi" volijo na vseh političnih nivojih, Nemčija je to pravico zapisala v novo koalicijsko pogodbo, trend pa se pojavlja tudi drugod. Ste za ali proti, da bi volilno pravico podelili adolescentom in adolescentkam? In ko smo ravno pri omejevanju navzdol: bi bilo smotrno, če bi jo omejili tudi navzgor? Avtor: Miha Šalehar Ste za ali proti, da bi volilno pravico podelili adolescentom in adolescentkam? In ko smo ravno pri omejevanju navzdol: bi bilo smotrno, če bi jo omejili tudi navzgor? Tik po volilni bitki, kjer smo med težko prebavljivo kampanjo lahko videli, kako neskončno otročje se lahko obnašamo odrasli, Nebuloze preverjajo, če upanje v boljšo demokracijo nemara tiči prav v aktivnem državljanstvu mladih. Po Evropi se že pojavlja trend podeljevanja volilne pravice pri šestnajstih letih. V Avstriji lahko tako "premladi" volijo na vseh političnih nivojih, Nemčija je to pravico zapisala v novo koalicijsko pogodbo, trend pa se pojavlja tudi drugod.

Se še kdo spomni začetkov obvezne nošnje mask? Kaj pa tistega imenitne preluknjane kuhinjske papirnate brisače z modro elastiko, ki je postala metafora slovenskega inženirstva in domačijske ekonomije? Pa kamiona, ki se je izgubil? Pa mask na prostem? Pa politikov, ki so jih nosili le, kadar smo jih gledali? Pa priporočenih med rekreacijo po gozdu, kjer so respiratorni cikli bolj intenzivni kot v dolini? Pa raznašalca hrane, ki si jo je snel, ker bureka ni znal prežarčiti skoznjo, in je zaradi tega fasal globo? Preveč je bilo lepega (in manj lepega), da bi jih ob slovesu kar tako pozabili. Nekateri s(m)o se nanje tako navadili, da se od mask težko ločimo. Sploh tisti, ki smo jih nosili nekaj ur na dan. Zato je popolnoma razumljivo, da ob "ukinitvi" nekateri protestirajo. Kajti spodoben človek se lažje ne nekaj navadi kot nečesa odvadi. Sploh pa: zakaj ukinjati nekaj, kar je tako učinkovito, da si še pred mesecem zaradi neuporabe tega prejel bon za izgon med norce in kazen? Kako pa vi prenašate dejstvo, da lahko na pošto zdaj vstopite brez maske? Vas kaj je strah? Če se vam da, nam zaupajte še najljubšo prigodo, vezano na masko. Preveč "lepega" so nam storile, da bi šlo kar mimo. Katera maskirna prigoda je pa vam ostala v mislih? Se še kdo spomni začetkov obvezne nošnje mask? Kaj pa tistega imenitne preluknjane kuhinjske papirnate brisače z modro elastiko, ki je postala metafora slovenskega inženirstva in domačijske ekonomije? Pa kamiona, ki se je izgubil? Pa mask na prostem? Pa politikov, ki so jih nosili le, kadar smo jih gledali? Pa priporočenih med rekreacijo po gozdu, kjer so respiratorni cikli bolj intenzivni kot v dolini? Pa raznašalca hrane, ki si jo je snel, ker bureka ni znal prežarčiti skoznjo, in je zaradi tega fasal globo? Preveč je bilo lepega (in manj lepega), da bi jih ob slovesu kar tako pozabili. Nekateri s(m)o se nanje tako navadili, da se od mask težko ločimo. Sploh tisti, ki smo jih nosili nekaj ur na dan. Zato je popolnoma razumljivo, da ob "ukinitvi" nekateri protestirajo. Kajti spodoben človek se lažje ne nekaj navadi kot nečesa odvadi. Sploh pa: zakaj ukinjati nekaj, kar je tako učinkovito, da si še pred mesecem zaradi neuporabe tega prejel bon za izgon med norce in kazen? Kako pa vi prenašate dejstvo, da lahko na pošto zdaj vstopite brez maske? Vas kaj je strah? Če se vam da, nam zaupajte še najljubšo prigodo, vezano na masko.

Pritiski vrstnikov so siloviti. Britanska raziskava, objavljena na BBC, je razkrila, da ima vsak tretji otrok med osmim in enajstim letom svoj profil na Tik Toku. In to kljub politiki 13 +. Še več: 16 odstotkov otrok od tretjega do četrtega leta starosti redno pregleduje vsebine te priljubljene platforme. Digitalno domorodstvo se začenja tako rekoč že v vrtcu ali celo prej: zatorej prizori očetov, ki z eno roko potiskajo voziček, z drugo pa malčici tiščijo pred obraz telefon z vsebinami za pomiritev, niso več redkost. Kot tudi ne otroci, ki brez digitalnih pomagal ne morejo ne zaspati, ne jesti, ne živeti. Kot tudi ne mi starši, ki plačujemo dodatne aplikacije, ki nam pomagajo cenzurirati oz. usmerjati vsebine, ki jih v male glave dostavljajo mali ekrani. Kako zgodaj je prezgodaj? Kaj bo devetletnici profil na Tik toku? In kako shajati s pritiski vrstnikov? "Tudi Manca je stara šele osem let, pa je na Instagramu." Kako zgodaj je prezgodaj? Kaj bo devetletnici profil na Tik toku? In kako shajati s pritiski vrstnikov? Pritiski vrstnikov so siloviti. Britanska raziskava, objavljena na BBC, je razkrila, da ima vsak tretji otrok med osmim in enajstim letom svoj profil na Tik Toku. In to kljub politiki 13 +. Še več: 16 odstotkov otrok od tretjega do četrtega leta starosti redno pregleduje vsebine te priljubljene platforme. Digitalno domorodstvo se začenja tako rekoč že v vrtcu ali celo prej: zatorej prizori očetov, ki z eno roko potiskajo voziček, z drugo pa malčici tiščijo pred obraz telefon z vsebinami za pomiritev, niso več redkost. Kot tudi ne otroci, ki brez digitalnih pomagal ne morejo ne zaspati, ne jesti, ne živeti. Kot tudi ne mi starši, ki plačujemo dodatne aplikacije, ki nam pomagajo cenzurirati oz. usmerjati vsebine, ki jih v male glave dostavljajo mali ekrani. Kako zgodaj je prezgodaj? Kaj bo devetletnici profil na Tik toku? In kako shajati s pritiski vrstnikov? "Tudi Manca je stara šele osem let, pa je na Instagramu."

Bela, modra, rdeča nič več naša sreča? Junaški diplomat Slovenije je v Kijevu pospravil slovensko trobojnico, ker naj bi vihrajoča v vetrovih vzhoda preveč spominjala na rusko, in po družbenih omrežjih je završalo. Zamenjajmo zastavo! Padli so premnogi predlogi različnih odtenkov, ki se po mnenju avtoric in avtorjev zdijo primernejši za izkazovanje junaške zgodovine druge Švice. Od kranjskega orla nesojenih osvoboditeljev do zeleno-belega namiga, da smo v resnici Savdska Arabija v gozdovih akumulirane biomase. Kako ste pa vi z našo zastavo? Se tudi vam zdi preveč ruska? Premalo prepozavna? Preveč temnomodra, kjer je modra? S kakšno bi pa vi najraje mahali? Po kijevskem razobešenju naše trobojnice, se je zgodila nevihta v kahli, naj že končno zamenjamo zastavo, ker je preveč ruska! S kakšno bi pa vi mahali? Bela, modra, rdeča nič več naša sreča? Junaški diplomat Slovenije je v Kijevu pospravil slovensko trobojnico, ker naj bi vihrajoča v vetrovih vzhoda preveč spominjala na rusko, in po družbenih omrežjih je završalo. Zamenjajmo zastavo! Padli so premnogi predlogi različnih odtenkov, ki se po mnenju avtoric in avtorjev zdijo primernejši za izkazovanje junaške zgodovine druge Švice. Od kranjskega orla nesojenih osvoboditeljev do zeleno-belega namiga, da smo v resnici Savdska Arabija v gozdovih akumulirane biomase. Kako ste pa vi z našo zastavo? Se tudi vam zdi preveč ruska? Premalo prepozavna? Preveč temnomodra, kjer je modra? S kakšno bi pa vi najraje mahali?

Kombinacija spretnih tržnih pristopov, vplivnic in vplivnikov na družbenih omrežjih, poceni delovne sile in naše neumnosti ter brezbrižnosti je silovita. Vsako leto ji uspe proizvesti in prodati 65 milijonov ton oblačil. Evropa je prodajo oblačil od leta 2000 podvojila. Nas dvakrat bolj zebe? Smo dvakrat bolj lepi in lepe? Gre za večinoma nekvalitetno poceni šaro dvomljivih materialov, ki modni naboj in funkcionalnost izgubi v nekaj mesecih. Kje vse to konča, se raje ne sprašujemo. Kdo to proizvede, da je tako poceni, nas ne zanima. Od kod so materiali in kako so potovali, je nepomembno, saj ima take pajkice Kim Kardashian. Nebuloze tokrat o tem, koliko parov hlač, superg, čevljev in koliko jaken je dovolj? Mesečno? Letno? Kdaj ste nazadnje kupili kaj, kar je dražje, ker je trajno in proizvedeno ter prodano na fer način? Koliko superg potrebuje naš vtis, da živimo sanje srednjega sloja? Kdaj ste nazadnje kupili kos, ki je dražji, ker je fer? Kombinacija spretnih tržnih pristopov, vplivnic in vplivnikov na družbenih omrežjih, poceni delovne sile in naše neumnosti ter brezbrižnosti je silovita. Vsako leto ji uspe proizvesti in prodati 65 milijonov ton oblačil. Evropa je prodajo oblačil od leta 2000 podvojila. Nas dvakrat bolj zebe? Smo dvakrat bolj lepi in lepe? Gre za večinoma nekvalitetno poceni šaro dvomljivih materialov, ki modni naboj in funkcionalnost izgubi v nekaj mesecih. Kje vse to konča, se raje ne sprašujemo. Kdo to proizvede, da je tako poceni, nas ne zanima. Od kod so materiali in kako so potovali, je nepomembno, saj ima take pajkice Kim Kardashian. Nebuloze tokrat o tem, koliko parov hlač, superg, čevljev in koliko jaken je dovolj? Mesečno? Letno? Kdaj ste nazadnje kupili kaj, kar je dražje, ker je trajno in proizvedeno ter prodano na fer način?

V obdobju, ko si krize podajajo roke, so pomemben del novega normalnega vsakdanjika postali tudi vladni bonbončki za blaženje kriz. Še več, ena bolj radodarnih vlad doslej se rada sama pohvali, da je ljudstvu, ki ga ima rada, dala kar celo bonbonjero. Začelo se je z boni za toplice, nadaljevalo z upokojenskimi priboljški, vlada je občutno znižala cene goriv, pred volitvami dobimo še energetske bone za ogrevanje, cyberbone za starejše, pa še kaj se bo našlo. Pred dnevi je minister Vrtovec tvitnil, da so vladni interventni ukrepi več kot razpolovili februarsko položnico za elektriko. Všečni in naravnost sanjski so darovi z neba, ki se jim človek težko odreče. Kako se pa vi počutite ob hitropoteznem bonbonjenju zadnjega časa? In predvsem: kako gledate na dosledno uporabo besedne zveze "vlada je dala"? Kako se pa vi počutite ob hitropoteznem bonbonjenju zadnjega časa? In predvsem: kako gledate na dosledno uporabo besedne zveze "vlada je dala"? V obdobju, ko si krize podajajo roke, so pomemben del novega normalnega vsakdanjika postali tudi vladni bonbončki za blaženje kriz. Še več, ena bolj radodarnih vlad doslej se rada sama pohvali, da je ljudstvu, ki ga ima rada, dala kar celo bonbonjero. Začelo se je z boni za toplice, nadaljevalo z upokojenskimi priboljški, vlada je občutno znižala cene goriv, pred volitvami dobimo še energetske bone za ogrevanje, cyberbone za starejše, pa še kaj se bo našlo. Pred dnevi je minister Vrtovec tvitnil, da so vladni interventni ukrepi več kot razpolovili februarsko položnico za elektriko. Všečni in naravnost sanjski so darovi z neba, ki se jim človek težko odreče. Kako se pa vi počutite ob hitropoteznem bonbonjenju zadnjega časa? In predvsem: kako gledate na dosledno uporabo besedne zveze "vlada je dala"?

Zgodovina se ponavlja s prehitrim tempom. Natanko pred dvema letoma smo kopičili toaletni papir in testenine. Zgodila se nam je pandemija. Ko je ta ravno začela popuščati, je v instinkt preživetja dregnila ruska invazija na Ukrajino. Testenine so (p)ostale zgodovinska konstanta, kopiči se drugo krizno materijo: zlato, kurilno olje, gotovino v ustrezni valuti, dizel, kriptovalute in sorodne temelje golega preživetja. Kako se pa vi opredeljujete do priprav na morebitno kataklizmo, ki nam jo prinaša življenje? Kaj vas najbolj skrbi in kako je najbolj pametno poskrbeti zase? O pripravah na najnovejšo nenormalnost. Spet je v igri kopičenje makaornov, nafte, zlata ... Zakaj se nam zdi to pametno? In zakaj je covid potreboval več WC papirja kot pogrevanje hladne vojne? Zgodovina se ponavlja s prehitrim tempom. Natanko pred dvema letoma smo kopičili toaletni papir in testenine. Zgodila se nam je pandemija. Ko je ta ravno začela popuščati, je v instinkt preživetja dregnila ruska invazija na Ukrajino. Testenine so (p)ostale zgodovinska konstanta, kopiči se drugo krizno materijo: zlato, kurilno olje, gotovino v ustrezni valuti, dizel, kriptovalute in sorodne temelje golega preživetja. Kako se pa vi opredeljujete do priprav na morebitno kataklizmo, ki nam jo prinaša življenje? Kaj vas najbolj skrbi in kako je najbolj pametno poskrbeti zase?

Na ukrajinskih tleh divja vojna, ki pa ni omejena samo na omenjeni tloris. Del hibridne vojne je tudi bitka za informacije in interpretacije. Zahod je zatemnil Ruse, Rusi so zatemnili zahod. Prvi in drugi se ne poslušamo več. Na netu se nič več ne najdemo, profili "sovraga" na Twitterju in Facebooku so zaklenjeni. Konsenz je, da so njihove informacije škodljiva propaganda, tiste, ki jih še lahko beremo, pa uporabna resnica. Pri njih je obrnjeno. Hoteli ali ne, postali smo del informacijske koalicije. Kako v časih neštetih virov informacij graditi svojo predstavo o svetu? Kdo govori resnico? Kdo razpečuje propagando? Po kakšnem ključu se o škodljivih in neškodljivih informacijah odločajo uprave velikih družbenih platform? So socialna omrežja, ki kot po tekočem traku zapirajo "škodljive" profile, še orodje demokracije, kot smo jih razumeli na začetku, ob arabski pomladi? O tem in še čem v Nebulozah plus s profesorjem komunikologije dr. Dejanom Verčičem. Nebuloze plus s profesorjem doktorjem Dejanom Verčičem o medijskem vidiku hibridne vojne Na ukrajinskih tleh divja vojna, ki pa ni omejena samo na omenjeni tloris. Del hibridne vojne je tudi bitka za informacije in interpretacije. Zahod je zatemnil Ruse, Rusi so zatemnili zahod. Prvi in drugi se ne poslušamo več. Na netu se nič več ne najdemo, profili "sovraga" na Twitterju in Facebooku so zaklenjeni. Konsenz je, da so njihove informacije škodljiva propaganda, tiste, ki jih še lahko beremo, pa uporabna resnica. Pri njih je obrnjeno. Hočete ali ne, postali smo del informacijske koalicije. Kako v časih neštetih virov informacij graditi svojo predstavo o svetu? Kdo govori resnico? Kdo razpečuje propagando? Po kakšnem ključu se o škodljivih in neškodljivih informacijah odločajo uprave velikih družbenih platform? So družabna omrežja, ki kot po tekočem traku zapirajo "škodljive" profile, še orodje demokracije, kot smo jih razumeli na začetku, ob arabski pomladi? O tem in še čem v Nebulozah plus s profesorjem komunikologije dr. Dejanom Verčičem. "Mi smo del koalicije, o tem ni dvoma. In smo med potencialnimi ruskimi tarčami. Biti nevtralen tukaj ni mogoče, vrednostne sodbe je treba sprejeti. Ko pride do takšnega konflikta in se začnejo širiti zavestne laži, se moramo vprašati, ali je res vsak glas enakovreden, ali vsak glas šteje, ali je treba poslušati vsakega."

Nebuloze so tokrat Globaloze. Prvič po drugi svetovni vojni so na naslovnicah medijev uporabili besedno zvezo tretja svetovna vojna. Senzacionalistično preko vseh meja, bi lahko rekli, a žal smo se v zadnjih dveh letih na šokantne predaje štafet med starimi in novimi normalnostmi že navadili. Kljub vsemu pa najnovejša normalnost, ki med drugim prinaša tudi idejo totalne vojne, vse skupaj silovito preseneča, misli na bližnjo prihodnost pa nihajo med "saj ne bo nič" in "kam lahko pobegnem". Da vam bomo tudi na Valu 202 lahko predstavili najboljše razlage postkovidne normalnosti na posteljici ukrajinske krize, nam, prosimo, zaupajte: kaj pa vas najbolj skrbi? Najnovejša postkovidna realnost globalnega ravsanja je sila nepredviljdiva, zato je Miha odprl telefone in prisluhnil vašim skrbem Nebuloze so tokrat Globaloze. Prvič po drugi svetovni vojni so na naslovnicah medijev uporabili besedno zvezo tretja svetovna vojna. Senzacionalistično preko vseh meja, bi lahko rekli, a žal smo se v zadnjih dveh letih na šokantne predaje štafet med starimi in novimi normalnostmi že navadili. Kljub vsemu pa najnovejša normalnost, ki med drugim prinaša tudi idejo totalne vojne, vse skupaj silovito preseneča, misli na bližnjo prihodnost pa nihajo med "saj ne bo nič" in "kam lahko pobegnem". Da vam bomo tudi na Valu 202 lahko predstavili najboljše razlage postkovidne normalnosti na posteljici ukrajinske krize, nam, prosimo, zaupajte: kaj pa vas najbolj skrbi? #Nebuloze bodo danes #Globaloze. Najnovejša postkovidna realnost globalnega ravsanja je sila nepredviljdiva. Zato ob 8h odpiramo eter vašim skrbem. Kaj vas v tem trenutku najbolj skrbi? 01 475 2202 @Val202 — Miha Šalehar (@toplovodar) March 1, 2022

Izbor za Slovenko leta se je letos izrodil v komedijo leta, ki je odmevala po družbenih omrežjih. Po napačnih kulturnikih, profesoricah, novinarkah, sodnikih smo dobili še napačno Slovenko leta. Iz tega je mogoče sklepati tudi to, da obstajajo napačni državljani in državljanke. Ker bi Nebuloze rade presegle napačne delitve, vas prosijo za pomoč. Sestavite fikcijsko osebo z naborom lastnosti, do katere bi se pozitivno lahko opredelili vsi. Slovenca in Slovenko leta. Kaj leta, dveh let. Obeh let. Ker v resničnem svetu oseba, ki bi slovenski mehurček tviterja poenotila, ne obstaja, si jo mirno lahko izmislite. Testiramo, ali je onkraj športa v tem trenutku sploh mogoče izbrati osebo, ki bi nam bila vsem v veselje? Izbor za Slovenko leta se je letos izrodil v komedijo leta, ki je odmevala po družbenih omrežjih. Po napačnih kulturnikih, profesoricah, novinarkah, sodnikih smo dobili še napačno Slovenko leta. Iz tega je mogoče sklepati tudi to, da obstajajo napačni državljani in državljanke. Ker bi Nebuloze rade presegle napačne delitve, vas prosijo za pomoč. Sestavite fikcijsko osebo z naborom lastnosti, do katere bi se pozitivno lahko opredelili vsi. Slovenca in Slovenko leta. Kaj leta, dveh let. Obeh let. Ker v resničnem svetu oseba, ki bi slovenski mehurček tviterja poenotila, ne obstaja, si jo mirno lahko izmislite. #Nebuloze na @Val202! Po b(r)utalskem zapletu s Slovenko leta danes testiramo, ali je onkrat športa v tem trenutku sploh mogoče izbrati osebo, ki bi nam bila vsem v veselje? Zmagovalni predlog dobi burek, ki je od danes 30 centov dražji! — Miha Šalehar (@toplovodar) February 22, 2022

Domačijska folklora pravi, da človeka ne moreš z ničemer tako očrniti, kot če objaviš višino njegove plače. V naših dolinah je to ljudska šega z dolgo tradicijo. Če ti kdo ni všeč, družabnemu omrežju poveš, da dobi več, kot menimo, da si zasluži. In za preveč je po lokalni definiciji dovolj le malenkost več. Sploh politika nadvse rada obračunava na ta način. Pokličeš zvestega novinarja in mu naročiš, naj objavi osebni dohodek konkurenta, ki se ga bojiš. Bruto, če se le da, da bo številka večja. Traparija, boste rekli, a v resnici je praksa vredna razmisleka. Nekdo, ki želi javno mnenje manipulirati s "previsoko" višino osebnega dohodka tistega, ki ga blati, sklepa, da nas tak podatek na neki poseben način gane. In priznajmo si, gane nas. Imate kako zanimivo tezo, ki bi nam pomagala razumeti, kaj je tako ganljivega na treh, štirih ali šestih jurjih? Kaj je tako ganljivega na treh, štirih ali šestih jurjih? Zakaj se (pre)visoka plača uporablja kot metoda diskreditacije? Domačijska folklora pravi, da človeka ne moreš z ničemer tako očrniti, kot če objaviš višino njegove plače. V naših dolinah je to ljudska šega z dolgo tradicijo. Če ti kdo ni všeč, družabnemu omrežju poveš, da dobi več, kot menimo, da si zasluži. In za preveč je po lokalni definiciji dovolj le malenkost več. Sploh politika nadvse rada obračunava na ta način. Pokličeš zvestega novinarja in mu naročiš, naj objavi osebni dohodek konkurenta, ki se ga bojiš. Bruto, če se le da, da bo številka večja. Traparija, boste rekli, a v resnici je praksa vredna razmisleka. Nekdo, ki želi javno mnenje manipulirati s "previsoko" višino osebnega dohodka tistega, ki ga blati, sklepa, da nas tak podatek na neki poseben način gane. In priznajmo si, gane nas. Imate kako zanimivo tezo, ki bi nam pomagala razumeti, kaj je tako ganljivega na treh, štirih ali šestih jurjih?

Najprej so prišli po goriva. Tako bi se lahko glasil uvod v distopično zimo krize energentov. Začelo se je z vladno deregulacijo goriv, ki so iz pandemičnih nižin enega evra zrastla v nebo, nadaljuje se z rekordnimi cenami položnic za ogrevanje. Jesenice so že vstale, preostali jih za zdaj še stoično plačujemo. Vlada pravi, da na cene ne more vplivati, verjetno bi se z njo strinjala tudi bruseljska centralna komanda. Končni odjemalci čarovnij nevidne roke trga in njenih "regulatorjev" pa ničesar več ne razumemo. Na eni strani je neomajna vera v čudežnost trga, na drugi pa energetski boni za šibke, ki spominjajo na sovjetske partijske manevre. Da o kruhu, katerega spodobnejši kosi danes presegajo pet evrov za kilogram, ne izgubljamo besed. Kako si pa vi, ki so vas v osmem razredu namesto o delovanju politično-gospodarskih elit raje učili o meristemskih celicah v steblih dvokaličnic, razlagate globalno in lokalno ozadje položnic za energente? Zakaj so položnice za ogrevanje tako visoke? Kako se boste pripravili na drago prihodnost? Nas v šoli naučijo dovolj o razumevanju politike? Najprej so prišli po goriva. Tako bi se lahko glasil uvod v distopično zimo krize energentov. Začelo se je z vladno deregulacijo goriv, ki so iz pandemičnih nižin enega evra zrastla v nebo, nadaljuje se z rekordnimi cenami položnic za ogrevanje. Jesenice so že vstale, preostali jih za zdaj še stoično plačujemo. Vlada pravi, da na cene ne more vplivati, verjetno bi se z njo strinjala tudi bruseljska centralna komanda. Končni odjemalci čarovnij nevidne roke trga in njenih "regulatorjev" pa ničesar več ne razumemo. Na eni strani je neomajna vera v čudežnost trga, na drugi pa energetski boni za šibke, ki spominjajo na sovjetske partijske manevre. Da o kruhu, katerega spodobnejši kosi danes presegajo pet evrov za kilogram, ne izgubljamo besed. Kako si pa vi, ki so vas v osmem razredu namesto o delovanju politično-gospodarskih elit raje učili o meristemskih celicah v steblih dvokaličnic, razlagate globalno in lokalno ozadje položnic za energente? #Nebuloze na @Val202 ! Vstaja položnic za ogrevanje. Dokazali bomo, da v nerazumevanju situacije niste sami. Pokažite svojo in povejte, zakaj je tako visoka? — Miha Šalehar (@toplovodar) January 25, 2022

V tednu, ko je Ministrstvo za kulturo (že spet) odtegnilo sredstva več kulturnikom in kulturnim ustanovam z izjemno tradicijo in opusi, se je minister za vojne rabote pohvalil, da naša vojska z zaposlovanjem podpira številne vrhunske športnike in da z Olimpijskim komitejem pravkar tehtajo možnost, kako bi jih v vojski zaposlili še več. Med njimi tudi mlade perspektivne športnice in športnike. Vse lepo in prav, toda ob tako različnih pristopih dveh ministrstev in ministrov se nehote ponuja provokativno vprašanje: zakaj v Slovenski vojski ne zaposlimo še perspektivnih in vrhunskih umetnikov? Zakaj ene, ki svojega truda ne morejo unovčiti na trgu, vidimo kot parazite; druge, ki jih tare podoben problem, pa podpiramo s službami v javnem sektorju, v katere praviloma ne hodijo? In spet: koga vse bi lahko po enakih vatlih zaposlili v različnih javnih službah? Kaj za družbo predstavlja dober športnik, kaj dobra umetnica? In če skakalce in smučarke zaposljujemo v vojski, zakaj ne bi še slikark in glasbenikov? V tednu, ko je Ministrstvo za kulturo (že spet) odtegnilo sredstva več kulturnikom in kulturnim ustanovam z izjemno tradicijo in opusi, se je minister za vojne rabote pohvalil, da naša vojska z zaposlovanjem podpira številne vrhunske športnike in da z Olimpijskim komitejem pravkar tehtajo možnost, kako bi jih v vojski zaposlili še več. Med njimi tudi mlade perspektivne športnice in športnike. Vse lepo in prav, toda ob tako različnih pristopih dveh ministrstev in ministrov se nehote ponuja provokativno vprašanje: zakaj v Slovenski vojski ne zaposlimo še perspektivnih in vrhunskih umetnikov? Zakaj ene, ki svojega truda ne morejo unovčiti na trgu, vidimo kot parazite; druge, ki jih tare podoben problem, pa podpiramo s službami v javnem sektorju, v katere praviloma ne hodijo? In spet: koga vse bi lahko po enakih vatlih zaposlili v različnih javnih službah? #Nebuloze na @Val202 primerjajo neprimerljivo;) Kulturnike in športnike? Kulturni minister ukinja sredstva, tankovski se hvali, da jih bodo v vojski zaposlili še več. Športnikov, da ne bo pomote;) Koga bi po taki logiki še zaposlili nekje v sferi javnega? — Miha Šalehar (@toplovodar) January 18, 2022

Decembra je ameriška vesoljska agencija Nasa ustanovila delovno skupino znanstvenikov in duhovnih strokovnjakov različnih religij, ki bo skušala dognati in napisati protokole za trenutek, ko bomo ugotovili, da nismo sami v vesolju. Za stik. Pravijo, da se lahko zgodi čez sto let, lahko pa prihodnji teden. Pri stotih milijardah zvezd samo v naši galaksiji, ki je del naslednjih stotih milijard galaksij, je ideja, da smo sami, matematično precej naivna. Zato so far, rabin in imam že sklenili, da konflikta med vero v vesoljce in Boga ni. Preostala navodila za uporabo spoznanja o vesoljkah in vesoljcih bodo na voljo do konca prihodnjega leta. Nasin projekt zveni kot vic, čeprav je vse res, ponuja pa dobro platformo za razmislek. Si lahko predstavljaš, da boš prav ti tista ali ti tisti, ki naletiš na nezemeljsko bitje? Kaj bi mu v tem norem letu povedala, ko te vpraša, kje je in s kom ima opravka? Kaj boste o nas povedali vesoljcem, ko pridejo in začnejo spraševat neprijetna vprašanja? Kaj bi jih vprašali, kako bi opisali našo vrsto in koga bi poslali tja gor? Decembra je ameriška vesoljska agencija Nasa ustanovila delovno skupino znanstvenikov in duhovnih strokovnjakov različnih religij, ki bo skušala dognati in napisati protokole za trenutek, ko bomo ugotovili, da nismo sami v vesolju. Za stik. Pravijo, da se lahko zgodi čez sto let, lahko pa prihodnji teden. Pri stotih milijardah zvezd samo v naši galaksiji, ki je del naslednjih stotih milijard galaksij, je ideja, da smo sami, matematično precej naivna. Zato so far, rabin in imam že sklenili, da konflikta med vero v vesoljce in Boga ni. Preostala navodila za uporabo spoznanja o vesoljkah in vesoljcih bodo na voljo do konca prihodnjega leta. Nasin projekt zveni kot vic, čeprav je vse res, ponuja pa dobro platformo za razmislek. Si lahko predstavljaš, da boš prav ti tista ali ti tisti, ki naletiš na nezemeljsko bitje? Kaj bi mu v tem norem letu povedala, ko te vpraša, kje je in s kom ima opravka? #Nebuloze na @Val202! Kaj boste o nas povedali vesoljcem, ko pridejo in začnejo spraševat neprijetna vprašanja? NASA je vzpostavila delovno skupino, ki se ukvarja s protokoli za prvi "stik". Zdaj, ko imamo super teleskop, je samo še vprašanje časa. — Miha Šalehar (@toplovodar) January 11, 2022

Čas ledvenega špeha, kot rečemo prvim dnem leta, tradicionalno pripada prelomljenim novoletnim zaobljubam. To so dnevi, ko se zavemo, da še naprej kadimo, jemo, pijemo, lažemo, igramo vlogo žrtve, ... in da so minili že štirje dnevi leta, ki je obetalo, mi pa še vedno nismo začeli teči, brati, bolj zgodaj vstajati ... Zavedamo se, da so spremembe nujne. Sploh zdaj, ko smo živeli in preživeli poučno leto 2021. Toda kako bomo v nekaj boljšega spremenili svet, če ne zmoremo niti sebe? Zakaj so spremembe tako naporne, da jih tudi silvestrske zaobljube ne pričarajo, in kako jih vendarle doseči, nam bo povedala športna psihologinja dr. Tanja Kajtna. Nebuloze plus s psihologinjo dr. Tanjo Kajtna o novoletnih zaobljubah, o tem, zakaj se jih tako težko držimo, ter spreminjanju navad Čas ledvenega špeha, kot rečemo prvim dnem leta, tradicionalno pripada prelomljenim novoletnim zaobljubam. To so dnevi, ko se zavemo, da še naprej kadimo, jemo, pijemo, lažemo, igramo vlogo žrtve, ... in da so minili že štirje dnevi leta, ki je obetalo, mi pa še vedno nismo začeli teči, brati, bolj zgodaj vstajati ... Zavedamo se, da so spremembe nujne. Sploh zdaj, ko smo živeli in preživeli poučno leto 2021. Toda kako bomo v nekaj boljšega spremenili svet, če ne zmoremo niti sebe? Zakaj so spremembe tako naporne, da jih tudi silvestrske zaobljube ne pričarajo, in kako jih vendarle doseči, nam bo povedala športna psihologinja dr. Tanja Kajtna.

Z avtomobilom imamo pri nas poseben odnos, nekateri se iz spoštovanja do germanskih inženirjev pri vstopu v posvečen prostor za volanom celo preobujejo v copate. Radi jih imamo. Tako radi, da se petina slovenskih voznic in voznikov z avtomobili vozi po opravkih, ki so krajši od kilometra. Tako radi jih imamo, da so mesta in primestni zaselki samo še neskončni tlorisi pločevine, s katero sebi in okolici dokazujemo, da nam gre dobro. Da smo avtomobilska družba, si dokažemo tudi vsakič, ko je sneg; saj se površine za pešce in kolesa v povprečju očistijo dobrih 24 ur za cestami. Kaj nam pa bodo, če imamo avto? Povejte, kaj bi se moralo zgoditi, da bi šli v trgovino, ki je kilometer in pol od bloka, peš ali s kolesom, če že v službo ne gre? Izpovedi, priznanja in opravičevanja vseh nas, ki grešimo, ko z avtom prevozimo razdaljo, namesto, da bi šli peš Z avtomobilom imamo pri nas poseben odnos, nekateri se iz spoštovanja do germanskih inženirjev pri vstopu v posvečen prostor za volanom celo preobujejo v copate. Radi jih imamo. Tako radi, da se petina slovenskih voznic in voznikov z avtomobili vozi po opravkih, ki so krajši od kilometra. Tako radi jih imamo, da so mesta in primestni zaselki samo še neskončni tlorisi pločevine, s katero sebi in okolici dokazujemo, da nam gre dobro. Da smo avtomobilska družba, si dokažemo tudi vsakič, ko je sneg; saj se površine za pešce in kolesa v povprečju očistijo dobrih 24 ur za cestami. Kaj nam pa bodo, če imamo avto? Povejte, kaj bi se moralo zgoditi, da bi šli v trgovino, ki je kilometer in pol od bloka, peš ali s kolesom, če že v službo ne gre? #Nebuloze na @Val202 ! MOBILNA SPOVED Vaš najkrajši opravek z avtom je znašal koliko metrov? In zakaj? Petina se nas vozi manj kot kilometer, pravi raziskava. Laže? Evo ga, iskreni rekorder! — Miha Šalehar (@toplovodar) December 14, 2021 Priznam, da se prevec vozim. Evo, priznam, da se povsod peljem s svojim avtom. Le do soseda grem peš na pivo. — pravi_blondie iz zahoda (@RealPS17) December 14, 2021 Verjamem, da so te včasih čudno gledali, če si na tako kratke razdalje prišel z avtom. Zdaj me čudno gledajo, ker se v službo pripeljem s kolesom, kjer sem označen kot "alternativec". Kam smo prišli? — My personal self (@Osemka8) December 14, 2021 S plemenitim namenom ločevanja odpadkov dobrih sto metrov do ekološkega otoka. — Urtica dioica (@Urticadioica3) December 14, 2021

Oglasi na spletu postajajo vse bolj agresivni, abotni in pretirano prisotni. Youtube ti med ogledom filmčka o smučanju ali ribolovu v istem dnevu še enajstič postreže z Bizovičarjem in Pacom, čeprav si ju že sit. Ko ugotoviš, da je edini način, da se Lada in Paca znebiš, vplačilo naročnine ali nakup plačljive verzije, postane jasno, na kakšni ideji temeljijo te rabote. V resnici ti z oglasi namenoma nasilno težijo, da ti lahko proti plačilu ponudijo zaščito pred njimi. Mafijske združbe jugoslovanskega porekla tej tehniki reševanja problemov, ki ti jih vsilijo same, rečejo "reket". V resnici pa gre za paradoks: platforme računajo oglaševanje prodajalcem, da vam gredo z oglasi na živce, da kupite vsebine brez njih!? Pa naj razume, kdor more. Kaj vse ste že plačali, ker so vam šli oglasi na živce? Koliko na mesec ste pripravljeni dati za izkušnjo pametnega telefona brez oglasov? Oglasi na digitalnih platformah imajo zadnje čase mlade. Njihov predlog je: plačajte, pa vam damo mir. Kaj je vaša taktika, da se zavarujete pred njimi? Oglasi na spletu postajajo vse bolj agresivni, abotni in pretirano prisotni. Youtube ti med ogledom filmčka o smučanju ali ribolovu v istem dnevu še enajstič postreže z Bizovičarjem in Pacom, čeprav si ju že sit. Ko ugotoviš, da je edini način, da se Lada in Paca znebiš, vplačilo naročnine ali nakup plačljive verzije, postane jasno, na kakšni ideji temeljijo te rabote. V resnici ti z oglasi namenoma nasilno težijo, da ti lahko proti plačilu ponudijo zaščito pred njimi. Mafijske združbe jugoslovanskega porekla tej tehniki reševanja problemov, ki ti jih vsilijo same, rečejo "reket". V resnici pa gre za paradoks: platforme računajo oglaševanje prodajalcem, da vam gredo z oglasi na živce, da kupite vsebine brez njih!? Pa naj razume, kdor more. Kaj vse ste že plačali, ker so vam šli oglasi na živce? Koliko na mesec ste pripravljeni dati za izkušnjo pametnega telefona brez oglasov?

Stanovanje so slabe sanje. Sploh v Ljubljani, kjer kvadrati žanjejo rekorde in se tudi enote socialističnih blokov vzpenjajo prek treh stotakov po tisoč. Mladi z relativno dobrimi plačami gledajo v tla, ko jim na banki povedo, da ne bo šlo, ali pa omedlijo, ko jih obvestijo o višini mesečnega obroka. Samski, prekarni, za kredit prestari in podobno zavoženi primerki izpadejo iz igre za kvadrate varnosti že v štartu. Med tem gredo na drugem koncu mesta luksuzne enote za pol milijona in več kot vroče žemljice. Cene pa rastejo. Tudi v okolici mest. In bodo še rasle. Kako vi razumete stampedo cen nepremičnin? Imate kako idejo, kako priti do sedemdesetih kvadratov sreče, na da bi zanje žrtvoval življenje? Ker v resnici ga! Z mladimi o načrtih za nepremičninsko prihodnost. Od življenja v skupnosti s cimri, do sprijaznjenja z usodo, da nikoli ne bodo lastniki ničesar Stanovanje so slabe sanje. Sploh v Ljubljani, kjer kvadrati žanjejo rekorde in se tudi enote socialističnih blokov vzpenjajo prek treh stotakov po tisoč. Mladi z relativno dobrimi plačami gledajo v tla, ko jim na banki povedo, da ne bo šlo, ali pa omedlijo, ko jih obvestijo o višini mesečnega obroka. Samski, prekarni, za kredit prestari in podobno zavoženi primerki izpadejo iz igre za kvadrate varnosti že v štartu. Med tem gredo na drugem koncu mesta luksuzne enote za pol milijona in več kot vroče žemljice. Cene pa rastejo. Tudi v okolici mest. In bodo še rasle. Kako vi razumete stampedo cen nepremičnin? Imate kako idejo, kako priti do sedemdesetih kvadratov sreče, na da bi zanje žrtvoval življenje? Ker v resnici ga!

Lokalni mit pravi, da tod živeči od nekdaj kršimo pravila. Že od takrat, ko je Martin Krpan tovoril angleško sol, čeprav je vedel, da to ni prav. Tudi mi vemo, da je zelo zelo narobe, če kršimo pravila epidemije. Pa jih. Skoraj vsi. In skoraj vsak na svoj način. Če bi jih spoštovali, danes ne bi bili, kjer smo. Samo zasačena zdravnika naj bi izdala 10.000 lažnih potrdil, da o sestrinih QR-kodah, obdelavi fotografij, ponarejenih SMS-ih in odvisnikih, ki so se cepili namesto nas, ne govorimo. Velika množica na tak način vsak dan hodi mimo pravil. Premajhna, da bi jo lahko imenovali peščica. To smo mi. Prva oseba množine. Zato bodite iskreni in povejte, kako ste vi prevarali sistem? Kako ga kršite? In kako shajati z idejo, da smo vsi po malem vsak svoj delček v plazu razlogov, da imamo stanje, kakršnega imamo? Vam je že kaj žal? O pandemičnih vidikih nategovanja pravil in dogovorov: photoshop hitrega testa, džankijev ubod, QR koda od bratranca ... Lokalni mit pravi, da tod živeči od nekdaj kršimo pravila. Že od takrat, ko je Martin Krpan tovoril angleško sol, čeprav je vedel, da to ni prav. Tudi mi vemo, da je zelo zelo narobe, če kršimo pravila epidemije. Pa jih. Skoraj vsi. In skoraj vsak na svoj način. Če bi jih spoštovali, danes ne bi bili, kjer smo. Samo zasačena zdravnika naj bi izdala 10.000 lažnih potrdil, da o sestrinih QR-kodah, obdelavi fotografij, ponarejenih SMS-ih in odvisnikih, ki so se cepili namesto nas, ne govorimo. Velika množica na tak način vsak dan hodi mimo pravil. Premajhna, da bi jo lahko imenovali peščica. To smo mi. Prva oseba množine. Zato bodite iskreni in povejte, kako ste vi prevarali sistem? Kako ga kršite? In kako shajati z idejo, da smo vsi po malem vsak svoj delček v plazu razlogov, da imamo stanje, kakršnega imamo? Vam je že kaj žal?

V zadnjih tednih se ne stopnjuje samo epidemija, ampak tudi afere, na katere smo v primerjavi z virusom postali tako rekoč imuni. Bizarna kadrovanja, upravljanje epidemije ob pomoči poklicnih ljubimcev, prisluhi s sodniškimi testisi in podobno si sledijo s silovitim tempom; na koncu pa človek izve še to, da je Tone solarni vizionar energetske prihodnosti in da ni več Janezov. Narobe svet. Smo bili od nekdaj banana republika ali smo to postali čez noč? Kaj pa če so res vsega krivi mediji, Šarec in avtorica sovice Oke? O tem, kje živimo, smo govorili s prekaljenim poznavalcem hitropotezne zgodovine Alijem Žerdinom, novinarjem časopisa Delo. O tem Nebuloze plus razpravljajo s prekaljenim poznavalcem hitropotezne zgodovine Alijem Žerdinom V zadnjih tednih se ne stopnjuje samo epidemija, ampak tudi afere, na katere smo v primerjavi z virusom postali tako rekoč imuni. Bizarna kadrovanja, upravljanje epidemije ob pomoči poklicnih ljubimcev, prisluhi s sodniškimi testisi in podobno si sledijo s silovitim tempom; na koncu pa človek izve še to, da je Tone solarni vizionar energetske prihodnosti in da ni več Janezov. Narobe svet. Smo bili od nekdaj banana republika ali smo to postali čez noč? Kaj pa če so res vsega krivi mediji, Šarec in avtorica sovice Oke? O tem, kje živimo, smo govorili s prekaljenim poznavalcem hitropotezne zgodovine Alijem Žerdinom, novinarjem časopisa Delo. "Slovenija ni banana, ampak mutantska republika. /.../ V časih, ki niso najbolj simpatični, se je okrepil tudi imunski sistem družbe. Sodstvo kar naenkrat od sebe daje sodbe, za katere bi lahko rekli, da so kar pravilne. Republiki se res ne da vladati z dekreti. To ni velika modrost, ampak če sodna oblast to sporoči, to kaže, da imunski sistem družbe, države na neki ravni vendarle deluje. Mediji pa smo vseeno blizu temu imunskemu sistemu."

V Ljubljani poleg vrha tretjega vala poteka še evropski simpozij hrane, na katerem bodo Michelinovi lavreati in lavreatke s poznavalci in poznavalkami razmišljali o hrani v čudoviti trajnostni prihodnosti. Ker sta za nami skoraj dve leti karanten, ki so iz ljubega dolgčasa skovale nov trend objavljanja domačih kuharskih mojstrovin na družbenih omrežjih, je Nebuloze zanimalo, kakšen je vaš novopečeni odnos do kulinarike. Je polmer zrezka ali pice še vedno ključna vrednota? Na kakšni višini leta vašemu okusu ljuba kulinarika? Kakšna (ne katera!) je za vas "dobra gostilna"? Ali drži, kar pravi Andrej z Gorenjske, da jih je "vse manj"? Nebuloze zanima, kakšen je vaš novopečeni odnos do kulinarike V Ljubljani poleg vrha tretjega vala poteka še evropski simpozij hrane, na katerem bodo Michelinovi lavreati in lavreatke s poznavalci in poznavalkami razmišljali o hrani v čudoviti trajnostni prihodnosti. Ker sta za nami skoraj dve leti karanten, ki so iz ljubega dolgčasa skovale nov trend objavljanja domačih kuharskih mojstrovin na družbenih omrežjih, je Nebuloze zanimalo, kakšen je vaš novopečeni odnos do kulinarike. Je polmer zrezka ali pice še vedno ključna vrednota? Na kakšni višini leta vašemu okusu ljuba kulinarika? Kakšna (ne katera!) je za vas "dobra gostilna"? Ali drži, kar pravi Andrej z Gorenjske, da jih je "vse manj"?

Še pomnite, kako apokaliptično ste se počutili v marcu 2020: toaletni papir, testenine in buteljke na rezervi, namestitev zooma, kruh z drožmi ter igranje kitare na balkonu? Po letu in tri četrt smo po eni strani utrujeni in naveličani, po drugi pa prekaljene stare borke in borci, ki tegobe, ki nam jih bogovi mikrobiologije in okorni ukrepatorji mečejo na pot, obvladujemo s stoičnim sarkazmom. Kaj vam pomeni morebiten nov lockdown, ki se zna spet zavleči? Kako čutite ob njem? S kakimi strategijami se spopadate s to idejo? Nebuloze preverjajo, kakšno je razpoloženje starih bork in borcev pandemije pred novimi 14 dnevi, ki se bodo zavlekli Še pomnite, kako apokaliptično ste se počutili v marcu 2020: toaletni papir, testenine in buteljke na rezervi, namestitev zooma, kruh z drožmi ter igranje kitare na balkonu? Po letu in tri četrt smo po eni strani utrujeni in naveličani, po drugi pa prekaljene stare borke in borci, ki tegobe, ki nam jih bogovi mikrobiologije in okorni ukrepatorji mečejo na pot, obvladujemo s stoičnim sarkazmom. Kaj vam pomeni morebiten nov lockdown, ki se zna spet zavleči? Kako čutite ob njem? S kakimi strategijami se spopadate s to idejo?

Politična odgovornost je postala le še nostalgičen spomin na naivne čase odstopanja zaradi sendvičev. Prevzame je nihče več, ker ni potrebe, ker vsi verjamejo da "delajo dobro". Nebuloze razmišljajo, da popolnoma odsotnost prevzemanja odgovornosti najverjetneje izvira iz pomanjkanja znanja in tehnike. Spoštovane in cenjeni, prosimo vas, da delite z njimi vaše osebne prigode, ki so vas kdaj v življenju vodile v to, da prevzamete odgovornost. Kako ste to storili, ko ste zamudili v služno, ko so vas dobili na laži, ko ste izsilili prednost, napihali policistu, parkirali na mesto za invalide...? Hvala za zgodbe. Hvaležni vam bodo! Kdaj ste nazadnje prevzeli odgovornost, kako ste se ob tem počutili in zakaj se v Sloveniji zdi, kot da smo nanjo pozabili? Politična odgovornost je postala le še nostalgičen spomin na naivne čase odstopanja zaradi sendvičev. Prevzame je nihče več, ker ni potrebe, ker vsi verjamejo da "delajo dobro". Nebuloze razmišljajo, da popolnoma odsotnost prevzemanja odgovornosti najverjetneje izvira iz pomanjkanja znanja in tehnike. Spoštovane in cenjeni, prosimo vas, da delite z njimi vaše osebne prigode, ki so vas kdaj v življenju vodile v to, da prevzamete odgovornost. Kako ste to storili, ko ste zamudili v služno, ko so vas dobili na laži, ko ste izsilili prednost, napihali policistu, parkirali na mesto za invalide...? Hvala za zgodbe. Hvaležni vam bodo!

Kdor je bil zadnje čase na bencinski črpalki, je ugotovil, da je vrag cene odnesel v nebo. Za tretjino se bodo podražili tudi drugi energenti. Dobro obveščeni viri pravijo, da je med njimi tudi bukovina. Tem trendom med drugimi sledi blagajna v lokalni trgovini. Vse se draži, a ostanimo pri energentih. Ali bomo temu rekli energetska kriza, koronska inflacija ali kaj tretjega, še ne vemo, se pa dogaja in bojimo se, da je to šele začetek. Nebuloze tokrat preverjajo, ali že imate družinsko ali osebno strategijo za cenovno vnebovzetje energentov? Peč na drva? Kolektivna vožnja v službo? Električni avto? Izolacija? Selitev? Energenti gredo v nebo, tudi zaključni pisk v trgovini je vedno bolj boleč. Nebuloze zanima, kakšne protikrizne ukrepe ste že sprejeli in zakaj Kdor je bil zadnje čase na bencinski črpalki, je ugotovil, da je vrag cene odnesel v nebo. Za tretjino se bodo podražili tudi drugi energenti. Dobro obveščeni viri pravijo, da je med njimi tudi bukovina. Tem trendom med drugimi sledi blagajna v lokalni trgovini. Vse se draži, a ostanimo pri energentih. Ali bomo temu rekli energetska kriza, koronska inflacija ali kaj tretjega, še ne vemo, se pa dogaja in bojimo se, da je to šele začetek. Nebuloze tokrat preverjajo, ali že imate družinsko ali osebno strategijo za cenovno vnebovzetje energentov? Peč na drva? Kolektivna vožnja v službo? Električni avto? Izolacija? Selitev? #Nebuloze na @Val202 ob 8h pozdravljajo novo krizo! Energenti gredo v nebo, tudi zaključni pisk v trgovini je vedno bolj boleč. Kakšne protikrizne urkepe ste že sprejeli? Iščemo prdeloge za ime krize. Ker tisti, ki pravijo, da nam gre dobro, še tuhtajo. — Miha Šalehar (@toplovodar) October 19, 2021 Politiki so jo oklicali #GospodarskaRast and I think it's beautiful! — Alen394 (@Alen394) October 19, 2021

Kriza nezaupanja se poglablja. Nihče več nikomur ne verjame. Ljudje klasične medije obtožujejo laganja, zavajanja in manipulacije v imenu ekonomskih in političnih centrov moči. Včasih po pravici, včasih po krivici. Mnogi zato po resnico bežijo na družbena omrežja, kjer je vse res – kjer je tudi zemlja lahko ravna in kjer bolezni zlahka ne obstajajo, če za potrebe teze zbereš dovolj sledilcev/všečkov/pozornosti. Z novinarjem Lenartom J. Kučićem se bodo Nebuloze teden po padcu Facebooka pogovorile o tem, kak je v teh čudnih časih potencial družbenih omrežij. Za dobro. In za slabo. Kaj pa vi mislite? V Nebulozah plus z Lenartom Kučićem o Facebooku in njegovi družbeni moči. Od optimizma arabske pomladi, prek brexita in Trumpa, do ljubljanske ulične plinarne Kriza nezaupanja se poglablja. Nihče več nikomur ne verjame. Ljudje klasične medije obtožujejo laganja, zavajanja in manipulacije v imenu ekonomskih in političnih centrov moči. Včasih po pravici, včasih po krivici. Mnogi zato po resnico bežijo na družbena omrežja, kjer je vse res – kjer je tudi zemlja lahko ravna in kjer bolezni zlahka ne obstajajo, če za potrebe teze zbereš dovolj sledilcev/všečkov/pozornosti. Z novinarjem Lenartom J. Kučićem se bodo Nebuloze teden po padcu Facebooka pogovorile o tem, kak je v teh čudnih časih potencial družbenih omrežij. Za dobro. In za slabo. Kaj pa vi mislite? #Nebuloze na @Val202 bodo danes #plus;) Z @ljkucic bova kako rekla o tem, kako FB in ostala družbena omrežja vplivajo na to, da se imamo v tem času tako zelo lepo! Kaj pa vi mislite? — Miha Šalehar (@toplovodar) October 12, 2021 ''Mark Zuckerberg ne bi mogel rešiti sveta, lahko bi pa zmanjšal škodo. Saj največ sprememb ne narediš s spodbujanjem utopičnih ciljev, ampak s tem, da preprečiš čimveč slabih stvari.'' - Lenart J. Kučić

Ljubljanski mestni svetniki so odobrili graditev še enega nakupovalnega središča. Očitno potrebujemo vsaj še eno. Saj veste: temu pritrjujeta ponudba in povpraševanje, bodo rekli, če jih boste vprašali. Tudi sicer se Slovenke in Slovenci ponašamo z nadpovprečnim številom nakupovalnih površin na glavo prebivalke ter smo v samem evropskem vrhu. Nebuloze tokrat premišljujejo to tipično župansko vizijo slovenskega blagostanja in vam tokrat zastavljajo vprašanje, na katero bo sicer odgovorjeno, ko bo, žal, prepozno: Koliko nakupovalnih središč še potrebujemo? Kdaj jih bo dovolj? Ljubljanski mestni svetniki so spet odobrili nov trgovski center. Nebuloze o tem, ali ga rabimo, koliko si jih še želimo in kaj nam njihova številčnost sporoča Ljubljanski mestni svetniki so požegnali še eno nakupovalno središče. Očitno potrebujemo vsaj še enega. Saj veste: temu pritrjujeta ponudba in povpraševanje, bodo rekli, če jih boste vprašali. Tudi sicer se Slovenke in Slovenci ponašamo z nadpovprečnim številom nakupovalnih površin na glavo prebivalke in smo v samem evropskem vrhu. Nebuloze tokrat premišljujejo to tipično župansko vizijo slovenskega blagostanja in vam tokrat zastavljajo vprašanje, ki bo sicer odgovorjeno, ko bo žal prepozno: Koliko nakupovalnih centrov še potrebujemo? Kdaj jih bo dovolj? #Nebuloze na @Val202 ! Brali smo, da so ljubljanski mestni svetniki spet požegnali nov šoping center. Tudi v Kranju in Novem mestu imajo mlade. #Nebzuloze vas sprašujejo, kdaj jih bo za vaš okus dovolj? Če menite, da jih je že dovolj, pa nekaj ne štima. Kaj? — Miha Šalehar (@toplovodar) October 5, 2021 Dokler shopping centre dojemamo kot drugi dom, prostor za preživljanje prostega časa, zatočišče pred realnostjo... jih ne bo nikoli dovolj. V osnovi gre, žal, za patologijo naše družbe. — Nenad Mrdakovic (@nenadmrdakovic) October 5, 2021 Vsak tak SC je tempelj plastike in neumnih odločitev posameznika. Simptom današnjega časa. Troši in se poneumljaj. Socialno in ekološko tkivo družbe pa razpada, tudi zaradi poplave tega sranja, ki odtujuje ljudi in uničuje planet in življenja ki proizvajajo šit, ki se tam prodaja — Tim Turk Dermastia (@Etturk) October 5, 2021 to so novodobne katedrale. tja hodijo ljudje z mizernimi plačami iskat občutek, da so vredni več. trans. — Zoltan Drevisch (@drevisch) October 5, 2021

Ne bom se cepil! Ne bom se testirala! Ne bom nosil maske! Ne bom prebolela! Ne bom upoštevala priporočil! Ne bom v karanteni! Ne bom se držala pravil! Bodimo iskreni, takšne ideje obhajajo nas same, čeprav raje s prstom kažemo na druge. Je pa nespoštovanje vseh naštetih priporočil in zapovedi, ki so nam na voljo, bolj kot ne razlog, da smo, kjer pač smo. Vse skupaj zelo spominja na odnos med starši, ki vedo, kaj je dobro, in otrokom, ki noče jesti solate, brokolijeve juhe in odločno odklanja čelado, ko gre v tretji razred s skirojem. Zatorej Nebuloze predlagajo vzporednico: Kako otroke prepričate, naj jedo solato? Kako jim dopoveste, da je čelada na skiroju prava odločitev? Kako ste dosegli, da si zvečer umijejo zobe, ker je zanje dobro? In pa, da ne pozabimo, kako bi po tej analogiji učinkovito prepričali ljudi, naj sprejmejo eno do možnosti zaščite sebe in drugih? Vzporednice med otroško neposlušnostjo in neupoštevanjem ukrepov Ne bom se cepil! Ne bom se testirala! Ne bom nosil maske! Ne bom prebolela! Ne bom upoštevala priporočil! Ne bom v karanteni! Ne bom se držala pravil! Bodimo iskreni, takšne ideje obhajajo nas same, čeprav raje s prstom kažemo na druge. Je pa nespoštovanje vseh naštetih priporočil in zapovedi, ki so nam na voljo, bolj kot ne razlog, da smo, kjer pač smo. Vse skupaj zelo spominja na odnos med starši, ki vedo, kaj je dobro, in otrokom, ki noče jesti solate, brokolijeve juhe in odločno odklanja čelado, ko gre v tretji razred s skirojem. Zatorej Nebuloze predlagajo vzporednico: Kako otroke prepričate, naj jedo solato? Kako jim dopoveste, da je čelada na skiroju prava odločitev? Kako ste dosegli, da si zvečer umijejo zobe, ker je zanje dobro? In pa, da ne pozabimo, kako bi po tej analogiji učinkovito prepričali ljudi, naj sprejmejo eno do možnosti zaščite sebe in drugih? #Nebuloze na @Val202 ! Ne bom se cepil, ne bom se testirala, ne bom v karanterni, nočem maske, men ne bo noben govoru... Situacija spominja na odnos staršev in otrok. Kako pa otrokom dopoveste, kaj je dobro zanje? Kako udejanite špinačo v trebuščku in čelado na skiroju? — Miha Šalehar (@toplovodar) September 21, 2021

V neki soseski stanovalce blokov motijo glasni otroci v na novo zgrajenem kolesarskem parku in bi raje videli, če bi bili doma za računalnikom, kamor spadajo; v drugi jih spet moti mladina, saj so prenovili igrišče, poleg postavili klopce in so zdaj pač tam; na Obali ljudi motijo turisti v kopalkah, nekje drugje so problem delavci, ki bodo prišli od drugod osvajat njihove hčere; sosedo nad nami moti, kadar kadimo na balkonu; soseda pod nami pa naši otroci, ki za njegov okus hodijo preveč po petah ... Vse nas moti, še do električnih skirojev in bluetooth zvočnikov nismo ravnodušni. Ko človek bere, kaj vse ljudi moti, si ne more kaj, da ne bi pomislil, da so male in velike stvari, ki nas motijo, v resnici temelj naših osebnih mizerij. Da ne bomo samo o pandemiji, jo danes izločimo. Kaj poleg covida bi moralo najprej izginiti iz vašega življenja, da bi bilo popolno? Kaj pa vas najbolj moti? Ker je vse samo še PTC, covid, epidemija, pandemija, preverejamo, če gre komu sploh še kaj drugega na živce V neki soseski stanovalce blokov motijo glasni otroci v na novo zgrajenem kolesarskem parku in bi raje videli, če bi bili doma za računalnikom, kamor spadajo; v drugi jih spet moti mladina, saj so prenovili igrišče, poleg postavili klopce in so zdaj pač tam; na Obali ljudi motijo turisti v kopalkah, nekje drugje so problem delavci, ki bodo prišli od drugod osvajat njihove hčere; sosedo nad nami moti, kadar kadimo na balkonu; soseda pod nami pa naši otroci, ki za njegov okus hodijo preveč po petah ... Vse nas moti, še do električnih skirojev in bluetooth zvočnikov nismo ravnodušni. Ko človek bere, kaj vse ljudi moti, si ne more kaj, da ne bi pomislil, da so male in velike stvari, ki nas motijo, v resnici temelj naših osebnih mizerij. Da ne bomo samo o pandemiji, jo danes izločimo. Kaj poleg covida bi moralo najprej izginiti iz vašega življenja, da bi bilo popolno? Kaj pa vas najbolj moti? #Nebuloze bodo danes nostalgične. Ker je vse samo še PTC, covid, epidemija, pandemija, preverejamo, če gre komu sploh še kaj drugega na živce. Klasične stvari: mulci, sosed... Kaj (razen covida) bi moralo izginiti iz vašega življenja, da bi bilo znosnejše? Ob 8h na @Val202!!! — Miha Šalehar (@toplovodar) September 14, 2021 Sirov burek. #nebuloze — Ismet ???? (@IsmeTsHorjuLa) September 14, 2021 Vozniki na levem pasu avtoceste — David Vegelj (@vegl) September 14, 2021 Jadrnice na morju in kolesarji na cesti! #jutro #Nebuloze — R ⭕️ K (@rokschuster) September 14, 2021 Konstantno nerganje vseh nad vsem — Marko Lisec (@MarkoLisec) September 14, 2021

Odnos med demokratično izvoljenimi in demosom se je v zadnjem času stopnjeval do te mere, da je vlada sprejela predlog za uveljavitev glob za nedostojno vedenje do nekaterih uradnih oseb. Poslanka, ki takšno uzakonjanje kulture dialoga podpira, ukrep utemeljuje s stavkom: “Ker se nič ne zgodi, si ljudje čedalje več dovolijo.” Če boste uradni osebi na ulici na nedostojen - karkoli že to pomeni - način povedali, kar si mislite, vas čaka med 500 in 1000 evri globe. Ali res potrebujemo tak zakon ali samo več manir? Imate kako idejo, kako umiriti žogo med “nami” in “njimi”? Nebuloze ugotavljajo, kaj je nespodobno vedenje, kdaj se neprimerno obnašajo politiki in ali jih je dovoljeno ogovarjati na ulici Odnos med demokratično izvoljenimi in demosom se je v zadnjem času stopnjeval do te mere, da je vlada sprejela predlog za uveljavitev glob za nedostojno vedenje do nekaterih uradnih oseb. Poslanka, ki takšno uzakonjanje kulture dialoga podpira, ukrep utemeljuje s stavkom: “Ker se nič ne zgodi, si ljudje čedalje več dovolijo.” Če boste uradni osebi na ulici na nedostojen - karkoli že to pomeni - način povedali, kar si mislite, vas čaka med 500 in 1000 evri globe. Ali res potrebujemo tak zakon ali samo več manir? Imate kako idejo, kako umiriti žogo med “nami” in “njimi”?

Zadnja leta je mogoče slišati mnoge zgodbe o tem, da se otroci ne morejo vpisati tja, kamor si želijo, ker imajo "preslabe" ocene. "Moj ni prišel na grafično oblikovanje!? Ker je prav dober, je lahko na oblikovni šoli vpisal samo fotografijo, ki pa ga ne zanima," je pred dnevi potarnala mati. "Naša ima petice in samo eno štirico, pa ni prišla tja, kamor si je želela," hlipa razočarani oče. Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Absolutne petice imajo prosto izbiro, medtem ko lahko mnogi z malenkost slabšim uspehom upanje na medicino, pravo in kar je podobnega opustijo. So res samo odličnjakinje in odličnjaki tisti material, ki generira bodočo intelektualno elito? Je prav, da prihodnost mladini v veliki meri zabetoniramo že pri norih petnajstih? Vidite kakšno pametno alternativo? So res samo odličnjakinje in odličnjaki tisti material, ki generira bodočo intelektualno elito? Zadnja leta je mogoče slišati mnoge zgodbe o tem, da se otroci ne morejo vpisati tja, kamor si želijo, ker imajo "preslabe" ocene. "Moj ni prišel na grafično oblikovanje!? Ker je prav dober, je lahko na oblikovni šoli vpisal samo fotografijo, ki pa ga ne zanima," je pred dnevi potarnala mati. "Naša ima petice in samo eno štirico, pa ni prišla tja, kamor si je želela," hlipa razočarani oče. Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Absolutne petice imajo prosto izbiro, medtem ko lahko mnogi z malenkost slabšim uspehom upanje na medicino, pravo in kar je podobnega opustijo. So res samo odličnjakinje in odličnjaki tisti material, ki generira bodočo intelektualno elito? Je prav, da prihodnost mladini v veliki meri zabetoniramo že pri norih petnajstih? Vidite kakšno pametno alternativo?

Dobili smo nov zakon, da smo lahko na par semaforjev izobesili znak, da lahko zavijete pri rdeči luči desno, če tako želite. Če te želje ni, lahko tudi stojite. In ker nam pod Triglavom nikdar ni prav, se je spet vsul plaz kritik. Eni tarnajo, da je premalo takih semaforjev. Drugim se zdi, da jih je preveč, ker je vse skupaj itak odveč. Tretji pravijo, da ni prav, ker zavijanje v desno ni obvezno. Takih, ki bi v tem videli karkoli uporabnega, praktično ni. Vsaj na družbenih omrežjih. Nebuloze tokrat zanima vaš pogled na prometno protislovje, ki kljub odločni rdeči dovoljuje, da zavijemo desno, če želimo. Nebuloze tokrat zanima vaš pogled na prometno protislovje, ki kljub odločni rdeči dovoljuje, da zavijemo desno, če želimo. Dobili smo nov zakon, da smo lahko na par semaforjev izobesili znak, da lahko zavijete pri rdeči luči desno, če tako želite. Če te želje ni, lahko tudi stojite. In ker nam pod Triglavom nikdar ni prav, se je spet vsul plaz kritik. Eni tarnajo, da je premalo takih semaforjev. Drugim se zdi, da jih je preveč, ker je vse skupaj itak odveč. Tretji pravijo, da ni prav, ker zavijanje v desno ni obvezno. Takih, ki bi v tem videli karkoli uporabnega, praktično ni. Vsaj na družbenih omrežjih.

Letošnje olimpijske igre so poleg dobre bere barvnih kovin povzročile tudi silovite erupcije javnih čustev. Pozitivnih in negativnih. Kdor na družbenih omrežjih ni objavil točnih geografskih koordinat, kje je jokal ob kaki kolajni, je poletje vrgel stran. Bolj kot so se kovine žlahtnile, globlja je postajala navidezna vez med tistimi, ki se potijo pod našo zastavo, in javnostjo, ki je začela verjeti, da ti in te zmagujejo, ker oni navijajo. Uspehom je sledilo patetično obdobje vaških športnih zased oziroma sprejemov, kot se jim reče v bolj korektnem žargonu. Vsak, ki je imel pet minut časa, je pristavil svoj lonček pozornosti ali mnenja in še tukaj smo se spet skregali. Košarkarji so šli - raje kot na sprejem, k politikom in pred navijače - plesat s Severino. Mnogi so tiste, ki so jih še včeraj ljubili, nemudoma obsodili. Kakšna je po vašem mnenju dolžnost športnika do javnosti in nenazadnje države? In kaka je dolžnost javnosti in države do športnikov? Kakšna je po vašem mnenju dolžnost športnika do javnosti in nenazadnje države? In kakšna je dolžnost javnosti in države do športnikov? Letošnje olimpijske igre so poleg dobre bere barvnih kovin povzročile tudi silovite erupcije javnih čustev. Pozitivnih in negativnih. Kdor na družbenih omrežjih ni objavil točnih geografskih koordinat, kje je jokal ob kaki kolajni, je poletje vrgel stran. Bolj kot so se kovine žlahtnile, globlja je postajala navidezna vez med tistimi, ki se potijo pod našo zastavo, in javnostjo, ki je začela verjeti, da ti in te zmagujejo, ker oni navijajo. Uspehom je sledilo patetično obdobje vaških športnih zased oziroma sprejemov, kot se jim reče v bolj korektnem žargonu. Vsak, ki je imel pet minut časa, je pristavil svoj lonček pozornosti ali mnenja in še tukaj smo se spet skregali. Košarkarji so šli - raje kot na sprejem, k politikom in pred navijače - plesat s Severino. Mnogi so tiste, ki so jih še včeraj ljubili, nemudoma obsodili. #Nebuloza na @Val202! Po erupciji dobrih in slabih olimpijskih čustev tokrat o tem, kake so dolžnosti športnic do javnosti. In obratno;) — Miha Šalehar (@toplovodar) August 17, 2021

Po vodnem referendumu smo se na hitro poklonili konsenzu, da mlade zanimajo zelene teme. Upanje, ki smo ga investirali v delnice ideje, da na mladih trajnostni svet stoji, je končno obrodilo tantieme. Nismo ga vrgli stran. Recikliralo se je. Nebuloze se bodo tokrat zapodile med tiste, na katerih svet stoji, in preverile, kako globoko je zelena misel v resnici vsajena v mlade duše zelene prihodnosti. Je zeleno zgolj všečna drža, ki ji nihče več ne sme nasprotovati, ker to ni dobro, ali imamo dejansko opravka z generacijo, ki ji ni vseeno? Pustimo se presenetiti! Kako globoko je zelena misel v resnici vsajena v mlade duše zelene prihodnosti? Po vodnem referendumu smo se na hitro poklonili konsenzu, da mlade zanimajo zelene teme. Upanje, ki smo ga investirali v delnice ideje, da na mladih trajnostni svet stoji, je končno obrodilo tantieme. Nismo ga vrgli stran. Recikliralo se je. Nebuloze se bodo tokrat zapodile med tiste, na katerih svet stoji, in preverile, kako globoko je zelena misel v resnici vsajena v mlade duše zelene prihodnosti. Je zeleno zgolj všečna drža, ki ji nihče več ne sme nasprotovati, ker to ni dobro, ali imamo dejansko opravka z generacijo, ki ji ni vseeno? Pustimo se presenetiti! "Če bi lahko naredila čisto karkoli, bi prepričala ljudi v tak bolj socializem oziroma to, da nakupovanje ni neka 'main' stvar v življenju."

Nastopilo je poletno “pandemično zatišje”, po dobrem letu v umetni komi se z muko na odre vračajo glasbenice, glasbeniki in drugi nastopajoči. V kakšni kondiciji so godba, godbeniki in tisti za odrom po letu covida? Smo kot država, družba in navsezadnje kot oboževalci dobro poskrbeli zanje? Je povpraševanje po dolgem obdobju abstinence večje? Je glasba manj samoumevna ali smo se na življenje brez koncertne socializacije preprosto navadili? O tem, kako je čudno leto spremenilo glasbo in občinstvo, je v Nebulozah plus Mihi govoril z multigodbenikom Tadejem Koširjem. O tem, kako je čudno leto spremenilo glasbo in občinstvo, se v Nebulozah plus Mihi pogovarja z multigodbenikom Tadejem Koširjem Nastopilo je poletno “pandemično zatišje”, po dobrem letu v umetni komi se z muko na odre vračajo glasbenice, glasbeniki in drugi nastopajoči. V kakšni kondiciji so godba, godbeniki in tisti za odrom po letu covida? Smo kot država, družba in navsezadnje kot oboževalci dobro poskrbeli zanje? Je povpraševanje po dolgem obdobju abstinence večje? Je glasba manj samoumevna ali smo se na življenje brez koncertne socializacije preprosto navadili? O tem, kako je čudno leto spremenilo glasbo in občinstvo, je v Nebulozah plus Mihi govoril z multigodbenikom Tadejem Koširjem. "Če se ne bi sami aktivirali in začeli ropotati naokrog, se ne bi čisto nič zgodilo. Bili smo spregledani./.../ Tudi zame je bilo to streznitveno obdobje. Obča javnost še vedno ne razume slovenskega glasbenika kot vrsto poklica, ampak ga še vedno dojema kot hobij."

Ko so proti prelomu tisočletja na hrvaških plažah začeli postrani gledati dekleta zgoraj brez, smo to pripisovali tradicionalni konservativnosti okolja, ki je po razpadu Juge, ko so se ljudje iz partije vračali v cerkve, spet dobila zalet. Zdaj vas na Hvaru čaka 500 evrov globe, če vas v mestu dobijo brez majice. "Dobre navade" so nalezljive, nekaj podobnega se zdaj dogaja tudi pri nas. V Izoli in Bohinju. Na bohinjskem mostu so po novem prepovedane kopalke, na jezeru rožnati flamingi, ob jezeru pa glasba bluetooth zvočnikov? Izolani so kopalke prepovedali v mestu in celo zagrozili z globo, ki znaša 400 evrov. Šef bohinjskega turizma je idejo povzel takole: "Gre za spoštovanje prostora, v katerega vstopamo. Radi rečemo, da je naš prostor ena dnevna soba, in kultura slovenstva je sama po sebi že taka, da se vedno znova sezujemo, ko vstopamo v neki prostor." Kako kot gostje in/ali domačini gledate na trend spodobnostne regulacije? Kaj porečete na prepoved rožnatih flamingov, bluetooth zvočnikov in pohajanja v kopalkah? Ko so proti prelomu tisočletja na hrvaških plažah začeli postrani gledati dekleta zgoraj brez, smo to pripisovali tradicionalni konservativnosti okolja, ki je po razpadu Juge, ko so se ljudje iz partije vračali v cerkve, spet dobila zalet. Zdaj vas na Hvaru čaka 500 evrov globe, če vas v mestu dobijo brez majice. "Dobre navade" so nalezljive, nekaj podobnega se zdaj dogaja tudi pri nas. V Izoli in Bohinju. Na bohinjskem mostu so po novem prepovedane kopalke, na jezeru rožnati flamingi, ob jezeru pa glasba bluetooth zvočnikov? Izolani so kopalke prepovedali v mestu in celo zagrozili z globo, ki znaša 400 evrov. Šef Bohinjskega turizma je idejo povzel takole: "Gre za spoštovanje prostora, v katerega vstopamo. Radi rečemo, da je naš prostor ena dnevna soba, in kultura slovenstva je sama po sebi že taka, da se vedno znova sezujemo, ko vstopamo v neki prostor." Kako kot gostje in/ali domačini gledate na trend spodobnostne regulacije? #Nebuloze na @Val202 ! Nespodobni turizem? V Bohinju in Izoli prepovedali pohajanje v kopalkah. Jezerjani celo rožnate flaminge in bluetooth zvočnike na plaži. Na obali 400 eur za kavo zgoraj brez. Kaj porečete? Turisti in domačini? — Miha Šalehar (@toplovodar) June 15, 2021 Rade volje bi plačal 400 EUR, če bi imel zgornji del telesa tak, da bi na kavo hodil zgoraj brez. :) — Jure Culiberg (@JTzuli) June 15, 2021 Posegaš v življenski prostor ljudi in ga ob tem ne spoštuješ. Ta parola je tu neveljavna. Layback attitude pa je tu najbolj kriv, ker si ljudje na obali vzamejo vec svobode kot si doma. Zato je pripeljalo do tega. Vem. — Alen Jašarevič (@Alen394) June 15, 2021 Mah-vse skupaj mal slovenske hinavscine... Po drugi strani pa ja: TNP je samo en, bi bilo dobro staviti tudi malo na (ne)odgovornost vsakega posameznika, ki tja prihaja. Glede na to, da hodim tja ze leta, pa lahko zatrdim, da se 'tip civilizacije obiskovalcev' mocno spreminja... — Lucija Kolar (@lucija_vk) June 15, 2021

Pred časom je vlada ustanovila strokovno skupino za gospodarjenje s konopljo. Kaj počnejo, ne vemo točno, je pa poudarek, kakopak, na medicinski uporabi. Diši po legalizaciji? Na daleč. Leta minevajo, stroka govori, svet se vse bolj sprošča; številne države so ugotovile, da ima zel, ki raste povsod, lahko pozitivne učinke na zdravje, pa tudi v blago "zadetost" se z njo ne zaziblješ nič bolj tvegano kot z uporabo tradicionalno legalnega alkohola. Da o pobranih davkih in kriminalcih, ki so zaradi legalizacije ostali brez dela, ne govorimo. Vendar smo v deželi, v kateri je govor o pitju celo v himni, do marihuane še vedno izjemno zadržani. Kljub domači poplavi alkohola, v zadnjem času pa tudi trdih drog, policija še vedno neizmerno uživa v zaseganju smotk trave mladini pred gimnazijami. Zatorej vas Nebuloze vabijo k premisleku. Če je trava prepovedana, ker je škodljiva; se spomnite še česa dovoljenega, vendar škodljivega, pa bi bilo lahko prepovedano? Pa alkohol ne velja, ker je odgovor prelahek. Kaj bi poleg trave s podobnimi kriteriji še lahko prepovedali? Kako o prepovedanih stvareh razmišljamo danes? Pred časom je vlada ustanovila strokovno skupino za gospodarjenje s konopljo. Kaj počnejo, ne vemo točno, je pa poudarek, kakopak, na medicinski uporabi. Diši po legalizaciji? Na daleč. Leta minevajo, stroka govori, svet se vse bolj sprošča; številne države so ugotovile, da ima zel, ki raste povsod, lahko pozitivne učinke na zdravje, pa tudi v blago "zadetost" se z njo ne zaziblješ nič bolj tvegano kot z uporabo tradicionalno legalnega alkohola. Da o pobranih davkih in kriminalcih, ki so zaradi legalizacije ostali brez dela, ne govorimo. Vendar smo v deželi, v kateri je govor o pitju celo v himni, do marihuane še vedno izjemno zadržani. Kljub domači poplavi alkohola, v zadnjem času pa tudi trdih drog, policija še vedno neizmerno uživa v zaseganju smotk trave mladini pred gimnazijami. Zatorej vas Nebuloze vabijo k premisleku. Če je trava prepovedana, ker je škodljiva; se spomnite še česa dovoljenega, vendar škodljivega, pa bi bilo lahko prepovedano? Pa alkohol ne velja, ker je odgovor prelahek. Kaj bi poleg trave s podobnimi kriteriji še lahko prepovedali? #Nebuloze na @Val202 danes o konoplji. Vlada je ustanovila strokovno skupino, ki tuhta, kaj naj zdaj, ker smo menda res prestrogi. Ker smo v odnosu do plevelares blago paranoični, vas "#Nebuloze sprašujejo: Vam pride na pamet še kaka snov, ki je dovoljena, pa je večja štala? — Miha Šalehar (@toplovodar) June 8, 2021

Mladi so nove vzornike našli v kriptomilijarderjih na Instagramu. Pravljice o tem, kako ti v "pravo" kriptovaluto vloženih trideset evrov omogoči penzijo s ferarijem na Baliju, so postale najstniška subkultura. Miti o malih zmagovalcih, ki so s trgovanjem dosegli, česar oče z delom nikdar ne bo, se širijo po vseh kvartih domovine. Kaj rečete sinu ali hčerki, ko pride z zamislijo, da bo obogatel/-la s kriptovalutami? Kriptovalute kot subkultura mladih. Kaj rečete sinu ali hčerki, ko pride z zamislijo, da bo obogatela s kriptovalutami? Mladi so nove vzornike našli v kriptomilijarderjih na Instagramu. Pravljice o tem, kako ti v "pravo" kriptovaluto vloženih trideset evrov omogoči penzijo s ferarijem na Baliju, so postale najstniška subkultura. Miti o malih zmagovalcih, ki so s trgovanjem dosegli, česar oče z delom nikdar ne bo, se širijo po vseh kvartih domovine. Kaj bi rekli hčerki, ko vas prosi, da ji s kartice naložite 100 za "trejdanje", ker se je odločila, da bo kriptomilijarderka? #Nebuloze na @Val202 ! Kriptovalute kot subkultura mladih: "Trejdam, da bom pri 30h v penziji.." Kaj bi rekli hčerki, ko vas prosi, da ji s kartice naložite 100 za "trejdanje", ker se je odločila, da bo kriptomilijarderka? — Miha Šalehar (@toplovodar) June 1, 2021 stotke ji ne bi dala, ampak bi jo morala zaslužit, potem pa lahko kupi tudi kriptovalute...zakaj pa ne? — Tam (@aramatmat) June 1, 2021 100 evrov takoj. Prvič, zadnjič, nikoli več. Naj se poskusi v virtualni ekonomiji. Na lastnih napakah. Bi ji pa povedal, da gre za moj zadnji podjetniški vložek. — Igor Lipovšek (@vrssevnik) June 1, 2021 Razlogi, kot so hitra penzija in miljoni.. so bv. Za kaj naučiti se, pa ni tako slabo. Z veseljem bi dal 100, če bi želela. — nikoD. (@nikoD69) June 1, 2021

Ker se vladajoči fantiči radi igrajo vojake, zdaj vabijo, naj se jim pridružijo tudi vaši sinovi. Na avtobusih mestnega prometa je te dni videti propagando, ki za prostovoljno služenje vojaškega roka obljublja 3000 evrov. Pod orožje vabijo tudi drugi mediji. Kot pa kaže, je vse bližje tudi zakon, ki bo obudil obvezno služenje vojaškega roka tudi v miru, "če se poslabša varnostno okolje." Kam pes puško moli, najbrž veste. Kako po skoraj dvajsetih letih miru gledate na uvedbo "službe domovini"? Kaj boste rekli sinu? In nenazadnje: glede na čase, ki delitve vlog na podlagi spola pretežno zanikajo, zakaj v vojsko ne bi poslali tudi svojih hčera? Tokrat o obujanju vojaške obveznosti. Kaj o prisegi življenja domovini menijo mladi? Naj bo vojska obvezna tudi za punce? Ker se vladajoči fantiči radi igrajo vojake, zdaj vabijo, naj se jim pridružijo tudi vaši sinovi. Na avtobusih mestnega prometa je te dni videti propagando, ki za prostovoljno služenje vojaškega roka obljublja 3000 evrov. Pod orožje vabijo tudi drugi mediji. Kot pa kaže, je vse bližje tudi zakon, ki bo obudil obvezno služenje vojaškega roka tudi v miru, "če se poslabša varnostno okolje." Kam pes puško moli, najbrž veste. Kako po skoraj dvajsetih letih miru gledate na uvedbo "službe domovini"? Kaj boste rekli sinu? In nenazadnje: glede na čase, ki delitve vlog na podlagi spola pretežno zanikajo, zakaj v vojsko ne bi poslali tudi svojih hčera? #Nebuloze na @Val202 tokrat o obujanju vojaške obveznosti. Kako ste kaj s prisego življenja domovini? Naj bo vojska obvezna tudi za punce? Ob 8h na @Val202 ;) — Miha Šalehar (@toplovodar) May 25, 2021

Najprej smo dobili svet za debirokratizacijo, a učinki so še daleč, novih neživljenjskih predpisov, ki grenijo življenje vsakomur, ki bi v tej deželi kar koli počel, zlepa ne zmanjka. Izvide si med enotami zdravstvenega sistema še vedno raje pošiljamo s poštnimi golobi kot elektronsko pošto, izpit kategorije A pa zahteva vsaj tri osebne obiske upravne enote po pandemičnem režimu. No, da bo bolje, smo dobili še en strateški svet za digitalizacijo, ki z imenitnim imenom prav tako obljublja boljše življenje. Pravljicam pa zaradi izkušenj ne nasedamo več. Že začeli so tako nesrečno, da je izpadlo, kot da je Uber prvi potreben korak v digitalni napredek naše družbe. No, ker ste kot uporabniki javnih storitev očitno pametnejši, kot se zdite tistim, ki jih upravljajo, vas naprošamo, da nam odgovorite na nekaj vprašanj. Kaj bi uredili najprej in kako? Kje ste se nazadnje ukvarjali s predpotopno komplicirano birokracijo? Kaj si pod pojmom digitalizacija sploh predstavljate? Kaj bi uredili najprej in kako? Najprej smo dobili svet za debirokratizacijo, a učinki so še daleč, novih neživljenjskih predpisov, ki grenijo življenje vsakomur, ki bi v tej deželi kar koli počel, zlepa ne zmanjka. Izvide si med enotami zdravstvenega sistema še vedno raje pošiljamo s poštnimi golobi kot elektronsko pošto, izpit kategorije A pa zahteva vsaj tri osebne obiske upravne enote po pandemičnem režimu. No, da bo bolje, smo dobili še en strateški svet za digitalizacijo, ki z imenitnim imenom prav tako obljublja boljše življenje. Pravljicam pa zaradi izkušenj ne nasedamo več. Že začeli so tako nesrečno, da je izpadlo, kot da je Uber prvi potreben korak v digitalni napredek naše družbe. No, ker ste kot uporabniki javnih storitev očitno pametnejši, kot se zdite tistim, ki jih upravljajo, vas naprošamo, da nam odgovorite na nekaj vprašanj. Kaj bi uredili najprej in kako? Kje ste se nazadnje ukvarjali s predpotopno komplicirano birokracijo? Kaj si pod pojmom digitalizacija sploh predstavljate?

Ob dnevu upora proti okupatorju razmišljamo o uporu in njegovemu antipodu - odločitvi, da se nečemu ali nekomu z razlogom ne upreš. Ker je za nami na globalni ravni leto agresivnega spreminjanja okoliščin, ki smo jih prej imeli za normalne, vas sprašujemo, čemu vse se niste uprli? Še bolj prav pa bi bilo, če vas vprašamo, komu/čemu vse ste se v zadnjem letu brez upora podredili? Ob dnevu upora proti okupatorju razmišljamo o uporu in njegovemu antipodu - odločitvi, da se nečemu ali nekomu z razlogom ne upreš Ker je za nami na globalni ravni leto agresivnega spreminjanja okoliščin, ki smo jih prej imeli za normalne, vas sprašujemo, čemu vse se niste uprli? Še bolj prav pa bi bilo, če vas vprašamo, komu/čemu vse ste se v zadnjem letu brez upora podredili?