Jutro 202

Poln avto stvari, nova postelja, omara, miza in nekaj manjših nesoglasij o tem, kaj in kako. Pri Plevnikovih v Šentjurju te dni hči Zala zapušča domačo sobo in se zaradi študija prava seli v Ljubljano. Z njo gre tudi 'ninica', ki jo ima od osmega meseca, doma pa ostajajo starši, ki se morajo privaditi na nekoliko drugačen družinski vsakdan. Z mamo Mihelo Plevnik o tem, kako otroka spustiti od doma, kdaj skrb prepustiti zaupanju in zakaj je pomembno, da imajo mladi pri prvih samostojnih korakih svobodo, a hkrati vedo, da se lahko vedno vrnejo. Pa tudi o bolj praktični plati študentske osamosvojitve, od opremljanja nekaj kvadratnih metrov velike sobe do kupov perila, ki se utegnejo ob koncih tedna vračati domov.

Skoraj vsi jo že uporabljamo, pa vendar se postavlja tudi čedalje več vprašanj. Zadnje novice pravijo, da je podjetje OpenAI je sporočilo, da so opustili izdajo modela umetne inteligence nove generacije GPT-6.1 Astra, načrtovano za oktober, potem ko naj bi po notranjih testiranjih ugotovili, da nov sistem ne izpolnjuje varnostnih standardov. Kako blizu pa vi pustite umetni inteligenci? O čem se z njo pogovarjate, kaj z njo delite?

Slovenci si radi pravimo "narod prvakov", zelo radi se pohvalimo z dosežki naših najboljših šampionov. Na drugi strani pa v oči bode očiten paradoks med bleščečimi medaljami na eni strani ter padcem osnovnih motoričnih sposobnosti mladih na drugi strani.

"Po svetu je hodil s kitaro na rami, brez torbe, da jo je lahko čim prej prijel in igral. Bil je obseden in zasvojen z glasbo," o Jimiju Hendrixu pravi Julijan Erič, kitarist, vokalist in ustanovitelj zasedbe Prismojeni profesorji bluesa. V pogovoru je razmišljal o Hendrixovem mojstrstvu, značaju in glasbeni zapuščini.

Drugi teden septembra pomeni, da na budilkah ni več prahu, šolske klopi pa so že dodobra ogrete. Za nameček pa so vtisi ob rezultatih mednarodne raziskave bralne pismenosti mladih še zelo sveži. Čas bi težko bil primernejši za debato o znanju. Pred mikrofon smo povabili profesorja kemije z Gimnazije Bežigrad, Gašperja Perneka.

Ob koncu prvega tedna novega šolskega leta nas je v studiu Vala 202 prvič obiskala igralka in scenaristka Zala Djurić. Pred kratkim se je prvič preizkusila v standup komediji, letos je prvič postala mama in prvič jo lahko na odru gledamo v družbi očeta Branka Djurića. Govorila je o vseh stvareh, ki jih letos počne prvič, pa tudi o tem, kako in zakaj se loteva novih izzivov.

Nik Kranjec je maja praznoval svoj rojstni dan. In sicer tako, da je v ljubljanski park Tivoli povabil ljudi, ki jih še ni poznal. Prišlo jih je 200. Kaj so počeli, kako so se imeli in predvsem, zakaj bi človek svoj prosti čas namenil druženju z neznanci, razloži v prazničnem sobotnem jutru.

Ekipa Sledilnika predstavlja Podnebnik, spletno mesto, ki celovito in na konkretnih lokalnih primerih (na voljo je 14 krajev po Sloveniji) prikazuje spremembe podnebja, jih razlaga in opozarja na posledice. O motivaciji ekipe številnih prostovoljcev, o namenu platforme in željah za prihodnost razmišlja predsednica Znanstvenega društva Sledilnik Barbara Krajnc. Projekti društva: Covid Sledilnik Zdravniki Sledilnik Podnebnik

Velika večina nas ima izkušnjo dijaškega/študentskega dela. Najpogosteje zaradi denarja, včasih zaradi izkušenj, vedno pa ob tem nastane kaka zanimiva zgodba.

V svetu, kjer nas novice dosežejo tudi v najbolj oddaljene kotičke Zemlje, se je vse težje odklopiti. Tudi, če si zavestno zbrišemo aplikacije na telefonu, nas v istrski gostilni na filmskem platnu spremlja nogometno svetovno prvenstvo, na radiu na plaži pa novice o suši in požarih. Se lahko in kako se na dopustu odklopite? Ali ste eni tistih, ki vam piska elektronska pošta, zjutraj pa obredno preberete lokalni časopis in podrsate novičarske portale?

Izštekavanje ostaja, prizorišče bo Cankarjev dom. 24. septembra bodo prvi na odru Zmelkoow. Prvič so se izštekali leta 1999, drugič leta 2009, leta 2013 pa le na kratko. Jure Longyka pravi, da bo tokratni repertoar poseben, in to ob 30. obletnici prelomnega albuma Čiko, Pajo in Pako. "24. september: tarabuke, flavte, violina, mandolina, žlice ... In na drugi strani elektronski bobni. Ta spoj bo nenavaden," pravi Jure Longyka. Povezava do vstopnic: https://www.cd-cc.si/kultura/glasba/izstekani-zmelkoow Povezava do dogodka: https://www.facebook.com/events/2120666225998147

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svojem življenju? Temo je predlagal poslušalec Matevž. Prijatelj ga je poučil, da je ljubezen trud: "Ljubezen je, ko skuhaš večerjo, čeprav si obupen kuhar, ti je to težko storiti in v tem ne uživaš."

Še rahlo pod vtisom praznika, pa trenutnih Borisovih izkušenj s terena (Krk), se v Poletnih Finomenih sprašujemo preprosto vprašanje, kaj je najbolj slovenska stvar, ki ste jo videli, da jo je naredil neki Slovenec.

Zaključek šolskega leta. Končnoooo. Zvezkov je sicer še vedno ogromno, vsaj v reklamnih sporočilih, ampak že to, da budilke ne zvonijo več, je definicija počitnic. Na vrsti so kopalke, neskončne količine ledenega čaja in lubenice, pa dolgi topli poletni večeri. O vonju poletja smo se pogovarjali z otroki ob slovenski obali pri Ankaranu.

Ko napoči dan težko pričakovanega dopusta, odrasli nervozno polnimo kovčke, preverjamo, ali imamo vse dokumente. In potem še enkrat preverjamo, ali imamo vse dokumente. In dvakrat preveč spodnjega perila, čeprav gremo samo za en teden na morje. Tretješolci z OŠ Ledina v Ljubljani pa to napeto predpočitniško vzdušje opazujejo in se čudijo.

Gotovo ste opazili tudi vi, vsako pomlad se zgodi. Sonce posije močneje, temperature splezajo nad 15 stopinj in na cestah se pojavijo ... najprej eden, pa trije, potem cela skupina. Kolesarji. V oprijetih dresih, cenovno nedostopni opremi in vsak na svoji specialki. O rekreativnih kolesarjih razmišljajo tretješolci z OŠ Draga Bajca v Vipavi in OŠ Ledina Ljubljana.

Drone v zadnjih letih povezujemo predvsem z vojskovanjem, čeprav že vrsto let govorimo tudi o možnosti vsakodnevne rabe dronov za prebivalce v mestih. Droni so tehnologija z dvojno rabo, zato so lahko grožnja javni varnosti, hkrati pa imajo tudi velik potencial, pravi dr. Jaanus Müür z univerze TalTech v Talinu v Estoniji. Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Pritožujejo se tisti, ki najemajo, pritožujejo se tisti, ki kupujejo, pa tisti, ki si tega nikoli ne bodo mogli privoščiti. Cene nepremičnin so šle v nebo. Zakaj? Razloge so poskušali najti tretješolci z osnovne šole Draga Bajca Vipava.

Postavljanje pravil in omejevanje je predvsem v domeni odraslih, ampak danes sprašujemo otroke, kako te meje razumejo sami. Koliko ekranov je preveč ekranov? Odgovarjajo tretješolci s primorskih osnovnih šol - Cirila Kosmača Piran in Draga Bajca Vipava.

Praznujemo mednarodni dan družine, zato danes s tretješolci z OŠ Cirila Kosmača Piran kramljamo o najlepših in hkrati najtežjih odnosih v našem življenju - družinskih odnosih. Kako sorojenci točno vedo, na kateri gumb morajo pritisniti, da nas spravijo ob živce?

Danes svoj 100. rojstni dan praznuje Sir David Attenborough, britanski naravoslovec, pripovedovalec in televizijski ustvarjalec, ki je v naše dnevne sobe prinesel naravoslovne dokumentarce. Težko si predstavljamo plavajoče delfine, neprehodne džungle in posnetke puščav brez njegovega glasu v ozadju. Njemu v čast danes v jutranji rubriki Malček drugače govorimo o varovanju narave in izumiranju živalskih vrstah. Odgovarjajo tretješolci z Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani in Osnovne šole Cirila Kosmača v Piranu.

Pikniki, obiski, počitnice na morju in delo na vrtu. V petek in soboto praznujemo 1. maj, praznik dela. Tokrat sprašujemo malčke in odrasle. Kaj se zgodi, če zmanjka čevapčičev? Se sme, samo na hitro pokositi travo ali obrezati živo mejo? V oddaji sodelujejo tretješolci osnovne šole Naklo, Lan Konestabo pa je sodelujoče v anketi iskal na dolenjskem in v Ljubljani.

Pomlad se v Sloveniji ne začne 20. marca ali pa takrat, ko zacvetijo prva drevesa. Pomlad se uradno začne, ko sosed zažene kosilnico in žar! Pred podaljšanim koncem tedna iščemo torej termin, preverjamo vreme in se sprašujemo, kdo prinese kaj. Koliko hrane kupiti, da je ne bo zmanjkalo. Nakupovalni seznam so z nami sestavljali tretješolci z Osnovne šole Naklo.

Digitalni odpadki niso samo zavrženi telefoni, računalniki ali električna kolesa, največja težava je nevidnost digitalnih odpadkov, ki se nam zato ne zdijo tako pomembni: fotografije, ki stojijo na telefonu, neprebrana elektronska sporočila ali poln koš na namizju računalnika. Zakaj se izplača ozaveščati in digitalno čistiti naše naprave in kako se poraba energije spreminja zaradi umetne inteligence? Jaka Kranjc je sodelavec društva Ekologi brez meja, že tretje leto zapored so pripravili akcijo Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Priporočamo tudi: ODBITA DO BITA: Digitalni odpadki, trajnostni telefon in Stylish

Pri zelo veliko stvareh smo Slovenci deljeni, polarizirani. V teh dneh k tej delitvi dodajamo tudi zunanja opravila. Eni so že zavihali rokave in motike ... drugi pravijo, da je dovolj hitro, če se dela lotiš do sredine aprila. O vrtnarskih trikih se pogovarjamo s tretješolci z Osnovne šole Draga Kobala Brezje v Mariboru.

Ne samo aplikacije, ki ponujajo popuste in zbirajo točke zvestobe, opazili smo tudi prijazne, uporabne in popularne aplikacije za potrošnike, ki vam, ko stojite pred polico v trgovini, ponudijo sestavine nekega živila ali državo izvora. Si zaradi vročih geopolitičnih razmer v svetu raje premislite, če vidite, da je izdelek npr. izraelski? Maruša debatira s poslušalci in Anžetom Vidrihom Tomićem, ankete med mladimi uporabniki aplikacij za potrošnike je posnel Lan Konestabo.

V soboto so se iztekli razni nekajtedenski "posti", ki so se jih šli mnogi med nami. Najbolj (tudi javno) izpostavljena je odpoved alkoholnim pijačam, ki je zdaj že uveljavljena vseslovenska akcija, precej verjetno pa ste tudi vi izbrali kako malenkost, ki ste se ji poskušali odpovedati. Uspešno? Kakšen je občutek in kakšen je bil učinek?

Zadnje dneve ves čas nekaj štejemo in seštevamo. Štejemo, za koliko centov se je podražil bencin, računamo, kolikokrat je ameriški voditelj rekel, da bo izbrisal Iran. In štejemo sedeže v slovenskem parlamentu. Kdo jih bo naštel več. Štejemo skupaj z otroki z OŠ Draga Kobala Brezje iz Maribora.

Svet je ves čas v gibanju. Ljudje odhajajo, prihajajo, prečkajo meje. Včasih z eno potovalko, včasih z vsem, kar imajo. Slovenija pa kot zmeraj v izdihljajih predvolilne kampanije ugotavlja in razglablja, kdo bi moral iti in kdo niti ne bi smel priti. Strpni in tolerantni sogovorniki z OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani in OŠ Draga Kobala Brezje iz Maribora razglabljajo o tem, zakaj smo nestrpni do priseljencev in kaj bi najbolj pogrešali, če bi se sami morali odseliti iz Slovenije.

Mnogi v tem obdobju opažajo utrujenost in pomanjkanje energije, kar pogosto pripisujejo spomladanski utrujenosti, ki je lahko v kombinaciji s predvolilnim obdobjem še izrazitejša. Specialistka javnega zdravja dr. Doroteja Kuhar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasnjuje, da gre za kratkotrajno stanje, ki običajno traja do enega meseca in se ne stopnjuje, zato ga je mogoče obvladovati. V primeru hujše ali dolgotrajnejše izčrpanosti je priporočljiv pregled pri zdravniku.

Denar je sveta vladar. V odraslem svetu je res osrednji igralec, preverjamo pa, kako velik vpliv ima v otroški realnosti. Na vprašanja tokrat odgovarjajo otroci z OŠ Lenart in OŠ Draga Kobala Maribor, podružnica Brezje.

Domača spletna serija Renato, ki pripoveduje zgodbe iz zakulisja delovanja lokalne televizije, je postala spletna uspešnica. Scenarista Jan Štefančič in Bor Šparemblek razmišljata o zavrnitvah, potrditvah, Youtubu, algoritmih in realnih všečkih ljudi, ki so kljub številnim platformam vest o dobri vsebini najpogosteje širili od ust do ust. Priporočamo ogled serije Renato na Youtubu.

Če imaš rad avtomobile, boš avtomehanik. Če rad ustvarjaš, boš slikar. Če rad pečeš torte, boš slaščičar. Logika v otroških očeh je precej jasna. V službi delaš to, kar imaš rad. Z osnovnošolci z OŠ Lenart smo klepetali o tem, zakaj pa toliko odraslih vseeno hodi v takšno službo, ki jim ni všeč.

Že zdaj poslušamo, v naslednjih tednih pa bomo še pogosteje slišali besede "leva, desna, sredina". Zelo zapleteni politični pojmi, ki pa jih brez težav razvozlajo tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani.

O umetni inteligenci tokrat razmišljajo mladi. V Ljubljani so se zbrali na Olimpijadi umetne inteligence. Tekmovanja se je udeležilo približno 100 dijakov iz 25 držav.

Že nekaj let poslušamo, da javni ali nasploh mainstream mediji lažejo, da so izgubili kredibilnost, da so v službi neke svetovne zarote in da jim ne gre več zaupati. Narativ gre naprej v smeri, da imamo k sreči dostop do orodij množične komunikacije, ki se jim reče družbeni mediji, prek katerih lahko vsak nagovarja ves svet tako rekoč brez omejitev in cenzure. A hitro pridemo do paradoksa, da ne verjamemo več nekomu, ki se poklicno ukvarja s poročanjem o dogodkih, hkrati pa svoje mnenje oblikujemo po predlogah, ki nam jih ponujajo na družabnih omrežjih nekdanji kriminalci, nekdanji prodajalci krem za gube ipd. Ljudje, ki so si ustvarili doseg, zdaj pa ga poskušajo vnovčiti še na političnem polju. Ali so spletni akviziterji res bolj zaupanja vredni kot nekdaj edini vir informacij – množični mediji?

O čem govorimo, ko govorimo o tehnologiji v športu? O odločanju sodnikov, ki temelji na videoposnetkih? Pa tudi o algoritmih, ki izračunajo verjetnost, da se je nekaj zgodilo, čeprav človek tega s prostim očesom ni zaznal. Ali zaradi tehnologije izgubljamo človeške sodnike v športu? In kateri športi so samo še športi, brez tehnologije? Gost odbitega jutra je Vasja Rastoder, računalniški inženir in velik ljubitelj športa.

Oddaja Izštekani to pomlad nadaljuje z gostovanjem v ljubljanskem Cankarjevem domu. V Linhartovi dvorani se bodo do poletja izštekali trije bendi, nekateri prvič, spet drugi so si že prislužili status izštekanih veteranov. Kdo? Kdaj? Najprej Koala Voice, 12. marca.

Malček drugače razmišljamo. V prevodu: posvetimo se zelo resnim in odraslim temam. Celo takim, ki niso za otroška ušesa.

Anuška Delić je preiskovalna in podatkovna novinarka, ustanoviteljica in odgovorna urednica Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro ter regionalna urednica za Balkan pri projektu Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP). Pravi, da trenutno novinarji po celem svetu preiskujejo Epsteinove dokumente. Gre za obsežni dosje, ki je za enkrat dolg tri milijone in pol strani, obsega 180.000 kosov slikovnega gradiva in 2000 posnetkov, dokazov o poslih finančnika, zvodnika, obsojenega spolnega prestopnika, pedofila Jeffreya Epsteina. Pripoveduje, na kaj je naletela sama in kdaj je zgodba v javnem interesu, pa tudi, kakšen bi lahko bil epilog za nekatere svetovne voditelje, bogataše, vplivneže, razkrinkane moralne oporečneže, prestopnike ter vpletene v kriminalna dejanja. Foto: Reuters

Kava je več kot očitno zelo pomemben del odraslega sveta. Raje ne pomislimo, kaj bi se zgodilo, če ne bi prejeli svojega dnevnega odmerka. Mi odgovora nismo iskali, so ga pa zato ponudili osnovnošolci z OŠ Lenart.

Predvsem v tujini se pojavljajo po večini mladi moški, ki v javnosti berejo knjige. Želijo biti kot intelektualci, videti pametno in so odgovor na družbo, ki v javnosti ne odloži telefona. Tudi če jih vsebina knjige zares ne zanima, je pomembneje, da ustvarijo vtis drugačnosti. O fenomenu performativnega branja razmišlja Nina Kožar, ljubiteljica knjig in branja, idejna vodja Knjigobežnic, hišic za knjige, ki so postavljene po številnih krajih po Sloveniji.

Ideji prihajata z dveh nasprotnih političnih polov. Prvi trdi, da se zrelejši ljudje bolje odločajo, drugi pa, da naj o svoji prihodnosti odločajo tudi mladi (mlajši) ljudje. Gremo torej navzgor ali navzdol? Ali pa bi bilo najbolje ostati kar tu, kjer smo zdaj?

Po prvi resni pošilji snega to zimo je zimska pravljica v dolinah žal bolj ali manj končana. Nas pa redke zaplate ledu na pločnikih še opominjajo na to, kako lepa in bela je bila Slovenija še v začetku tedna. Tudi zato je danes oddaja Malček drugače snežno obarvana. Danes o tem, zakaj se odrasli snega najprej razveselimo, potem pa se ga zelo hitro tudi naveličamo. Razmišljajo tretješolci z OŠ Lenart.

Wikipedija, največja spletna enciklopedija, praznuje 25 let! 15. januarja 2001 je nastala angleška različica, le leto dni pozneje tudi slovenska, ki šteje približno 200 tisoč gesel v slovenskem jeziku. Zdi se nemogoče, da je Wikipedija preživela v spletnem svetu, v katerem prevladujeta komercializacija in profit z vrednotami, kot so transparentnost, znanje, dostopnost. Ustvarjalci in uporabniki samokritično priznavajo, da je danes uporabniška izkušnja na Wikipediji že arhaična, vendar ji je kljub poplavi tehnoloških rešitev in vseprisotnosti klepetalnih robotov uspelo preživeti. O Wikipediji nekoč in danes razmišlja dolgoletni član slovenske wikiskupnosti Jernej Polajnar.