Finomeni!

Scam je beseda, ki je sicer angleška, a nekaterim najbrž pove več kot domača prevara. Ste kdaj drago plačali pripravek za rast las? Čaj za hujšanje z neverjetnimi in takojšnjimi učinki? Ali pa vložili svoj denar v neki sklad, ki je obljubljal nebesa, ta pa so se kmalu spremenila v pekel? Kdaj in komu ste najbolj nasedli? Kako draga je bila vaša naivnost?

Cesta, vrsta v trgovini, bančno okence. Čisto mirno ste prišli tja, že v nekaj trenutkih pa vam je nekdo tako dvignil pritisk, da bi se bili pripravljeni celo stepsti. Se je že zgodilo? In predvsem kaj je bil vzrok za to?

V svetu, v katerem naj bi bili vsi čedalje bolj izobraženi in pismeni, se zdi, da je ravno nasprotno. Da čedalje več ljudi vedno teže dohaja tempo sprememb, da čedalje več ljudi ne razume sveta okoli sebe, da je čedalje več ljudi dovzetnih za preproste razlage, ki jim jih ponujajo vsevedni razlagalci sveta. Pismenost danes ni več le to, da znaš brati in pisati.

Živemu človeku se vse zgodi. Sploh na cesti, v prometu.

Zagotovo smo vsi imeli kakšno. Si upate povedati svojo?

Sobotni koncert generacije, Karneval ob 10. obletnici nastanka skupine Joker Out, je nekaj ur pred nastopom zasedbe zaznamovalo hudo neurje, zaradi katerega do zadnjega ni bilo gotovo, ali bodo Jokerji nastopili ali ne. Kljub številnim zapletom se je Karneval odvil in spremenil v večer, ki ga obiskovalci ne bodo pozabili. To pa je samo ena izmed številnih zgodb s koncertov, saj vsi vemo, da se na koncertih zgodijo najbolj nore prigode.

Mulci, ki mečejo petarde. Norec, ki divja po cesti in resno ogroža druge. Glasna glasba sredi noči, ker je sosed dobil obiske in se imajo "fajn". Kdaj zamižite na obe očesi, si zatisnete obe ušesi in si mislite, saj ni tako hudo? In kdaj zavrtite 113?

Zagotovo ste kdaj naleteli na kakega taksista, ki vam je zaračunal večkratnik dejanske vrednosti poti. Ali pa so vas nastanili v sobo, ki je na fotografiji prikazovala raj, v praksi pa ste resno razmišljali, ali se sploh upate uleči na posteljo. Ampak to so redni, celo pričakovani nategi. Mi pa iščemo kakega res nenavadnega. Takega, ob katerem bi vam bilo danes morda celo nerodno, če ne bi bil tako dobra zgodba.

Reperka z desetletjem odrskih izkušenj. In hkrati močno izkušnjo, kako je biti reperka na zelo moški sceni. Pravi si Fraw Blanka.

Urban Senekovič, znan z umetniškim imenom YNGFirefly, je slovenski glasbeni producent hiphopovske glasbe iz Maribora. Človek v ospredju in ozadju tega, kar dela.

Hip hop dvojec. Brez kletvic, droge in nasilja v glasbi, a vseeno rap. Od ljudi za ljudi.

Morda ni frontman v najbolj očitnem pomenu besede, je pa vseeno frontman neke cele generacije glasbenikov. Malo je ljudi, ki ne vedo, kdo je Mef.

Gostja tokratne epizode je pevka skupine Tabu. Frontžena, skoraj frontpunca, ki kroti bend zrelih moških.

Gost tokratne epizode je prestolonaslednik, slovenski princ popa. O klišejih, stereotipih in predsodkih, ki mu jih očita del javnosti. Pa o čustvih, procesu ustvarjanja glasbe in ljubosumnih fantih.

V tretji epizodi nove sezone se Boris o iskanju identitete, smisla in smeri na svoji glasbeni poti pogovarja z dolenjskim glasbenim velemojstrom, Bortom Rossom.

V Frontmanih negujemo in na novo izprašujemo napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane in frontžene. V drugi epizodi nove sezone se o iskanju identitete, smisla in smeri na svoji glasbeni poti pogovarjamo s Hano Fatur, mlado pianistko, skladateljico in pevko.

Dobrodošli v drugi sezoni podkasta Frontman, v katerem bomo negovali in na novo izpraševali napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane. Naš prvi prijatelj podkasta je izbran z zelo dobrim razlogom. Kako najti svojo indentiteto in kaj je smisel vsega skupaj, glasbe in sveta nasploh, bo osrednja tema druge sezone. Jani Kutin z Bakaline Velike.

Vsakih nekaj tednov nova vojna ali vnovična eskalacija razmer, ki se niso še niti dobro umirile. Posledične podražitve goriva, težave v mednarodnem prometu, turizmu ... Je res vse tako slabo in nevarno, ali smo samo bolj podrobno bombardirani z vsemi informacijami? Nas svetovni voditelji res peljejo h koncu neke dobe ali pa je to samo katastrofičen občutek? Ali nas/vas je tega strah?

22-letni študent medicine Maks Matej Cuzak namerava preteči sedem največjih maratonov na svetu. "Človek zmore skoraj vse, če ima razlog, zakaj," pravi. In smisel z njim iščemo tudi mi.

Zlato okoli vratu izbrancev, besedilo Zdravljice na ustnicah številnih in nepregledno število slovenskih zastav. Vse to v marsikom prebudi takšne in drugačne občutke ponosa, domoljubja in navdušenosti - pa je to edino, na kar smo Slovenci (lahko) ponosni?

Povod za debato je seveda odločitev smučarke Lindsey Vonn, da se na olimpijski smuk odpravi s strgano zadnjo križno vezjo. Odzivi na to so seveda zelo različni. Od tega, da je to popolnoma neodgovorno, do razlag, da povprečen človek ne razume razmišljanja vrhunskih športnikov. Sprašujemo se tudi o tem, ali bi na vse skupaj gledali drugače, če bi smučarki uspelo osvojiti kolajno. Navsezadnje pa vedno pridemo do tega, da je lahko kozarec napol poln ali pa napol prazen. Ob istih dejstvih.

Ali je mogoče biti super bogat in super vpliven in ne biti moralno bankrotirano utelešenje zlobe? Po tem koncu tedna in novem, delnem razkritju Eppsteinovih dokumentov se nekako zdi, da je odgovor – težko. Ali je res? In klasično "kaj je bilo prej, kura ali jajce" vprašanje: ali si najprej bogat in vpliven ter potem začneš sklepati kravje kupčije ali je vrstni red drugačen?

Z razlogom mu rečemo AI-slop. Pomije. Kdo je pomije? Kravice in prašički na farmi. In če kravica pridno je svoje pomije, ki jo odebelijo, polenijo, naredijo pasivno, se gotovo ne spomni brcniti gospodarja in zbežati iz ujetništva na široke travnike konzumirati nekaj resničnega, polnovrednega, z vsebino, ki okrepi, ne pa poleni.

Približno en teden je že mimo od novega leta. Statistično to pomeni, da je že četrtina novoletnih zaobljub postala preteklost. Do konca januarja, ko (31. 1.) v ZDA praznujejo "Quitters Day", obupa že 64 odstotkov. Do konca leta 81 %. Kje ste pa vi? In česa ste se letos lotili?

Lahko ga označimo kar za frontmana slovenske glasbe sploh. Za predstavnika te zvrsti ljudi pri nas. Pravi, da morda že skozi celo kariero trpi za pomanjkanjem ega. On je Kreslin. Vlado Kreslin.

Tokrat v gostimo nekoga, ki v ozadju skrbi za to, da so oni od spredaj videti bolje. Glasbeni producent Žare Pak ni tipičen frontman. Ker pa z njimi vsakodnevno dela, pa jih gotovo pozna.

Gost tokratne oddaje je godec in godbopisec Jerneja Dirnbek – Dimek. Frontman skupine Mi2. A Dimek ni edini frontman v bendu. Ob boku mu na vseh koncertih stoji Tone Kregar Tonč. Eden izmed redkih bandov z dvema frontmanoma. Kako to deluje v praksi? Kako brzda svoj ego in kaj pomeni, da v bendu vlada demokracija?

Dobrodošli v podkastu Frontman, v katerem negujemo in na novo izprašujemo napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane oziroma frontžene. Tokrat v goste prihaja primorski Frank Zappa – Goga Sedmak, glava skupine Zmelkoow.

Dobrodošli v podkastu Frontman, v katerem negujemo in na novo izprašujemo napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane oziroma frontžene. Tokratni izbor bi marsikdo označil za nasprotje nekoga, ki si želi biti v ospredju. Prihaja precej sramežljiva frontžena – Zala Kralj.

Tokratni izbor je z baletnega odra. V podkastu Frontmani gostimo eno najbolj prepoznanih slovenskih balerin Nino Noč. Govori o obsedenosti s svojim delom, ki je nujna sestavina za vrhunski uspeh, o usodnosti poškodb, pa tudi o ljubosumju, ki je v poklicu, kjer o usodi balerin lahko odloča en sam posameznik, še toliko bolj pogosto.

V podkastu Frontman negujemo in na novo izprašujemo napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, take in drugačne frontmane. Velja tudi za ženske, ki jim v našem podkastu pravimo frontžene. Kako je biti ena od njih, celo bolj prepoznavnih, nam pove Manca Trampuš, frontžena skupine Koala Voice.

Dobrodošli v podkastu Frontman, v katerem bomo negovali in na novo izpraševali napihnjene, nerazumljene, ranljive in nastopaške, vizionarske in svojeglave, shizofrene in genialne, egocentrične in samoreflektirane, skratka take in drugačne frontmane. Naš prvi prijatelj podkasta je izbran z zelo dobrim razlogom. Kako začeti iskati svojo indentiteto, če ne s človekom, ki med zgornjimi opisi krmari že vse življenje.

Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Boris Kokalj debatira s poslušalci.

Vašega najljubšega estradnika ste ravno zalotili pri objavi plačane reklame za eno izmed korporacij, ki jo srečujete na vsakem koraku. Vam je še vedno všeč ali si rečete: "Evo, še ena prodana duša, ki je zamenjala integriteto za hiter zaslužek?" 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Sem tik pred zaključkom študija, kak izpit in magisterij mi še manjka. Ampak čedalje bolj se sprašujem, ali ta formalni konec sploh potrebujem. Kaj mi bo papir, če pa že vem, kaj bi rad v življenju počel. Ali naj stisnem samo zato, da bom lahko rekel, da sem nekaj končal, ali pa naj čas in energijo raje usmerim v to, kar bi res rad počel v življenju? 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Smo narod športnikov, radi se pohvalimo s statistikami, ki nas uvrščajmo med najuspešnejše države na svetu po številu olimpijskih kolajn na prebivalca, tudi splošen občutek je, da vsi migamo. Po brezpotjih tečejo atleti v supergah, ki jih ne pokrije napovedana božičnica, v hrib gonijo kolo rogliči in pogačarji v dresih, ki stanejo pol povprečne plače, košarkarska rekreacija je modna revija zadnjih modelov športnih copat. Do katere mere smo res športen narod in od kod naprej je vse samo še poza?

Marsikoga je prejšnjo sredo ponoči pretresla novica o grozljivem atentatu Charlieja Kirka, medtem ko so novice o streljanju na šoli v Koloradu in pokolih v Gazi kar zletele mimo nas. V tokratnih Finomenih se sprašujemo, ali so nam vsebine na družabnih omrežjih zrelativizirale pogled na to, kaj je zares tragično.

Povod za tokratno tekmo - je dober občutek zaradi dobrih rezultatov. Ko navijamo in naši zmagujejo, smo vzhičeni, dobronamerni, držimo skupaj. Zakaj nas navijanje za en tak skupen, čeprav abstrakten cilj, lahko poveže? Zakaj se ob tem počutimo tako, kot se - dobro?

Povprečen dnevni screen time avtorja te oddaje je 4 ure in pol, prejšnji teden sem recimo na družbenih omrežjih preživel 14 ur in pol. Če je že srednje inteligenten 25-letnik z domnevno razvitim prefrontalnim korteksom tak hlapec zaslona, kaj lahko pričakujemo od povprečnega 10-letnika, ki je gumb stran od obljubljene dežele. V Ameriki je, kot smo že povedali v enem letošnjih Finomenov, povprečna dnevna izpostavljenost zaslonu za mladostnike med 8. in 18. letom starosti, pozor: povprečna – 7 ur in pol.

Plaža “alla Lanterna” - Pedočin je edina javna plaža v Evropi, kjer so moški in ženske razdeljeni s fizično pregrado, s tri metre visokim betonskim zidom. Fascinantno je to, da so se ostale plaže take vrste že zdavnaj zaprle, zidovi porušili, v Trstu pa Pedočin ostaja. In to na željo ljudi. Leta 1943 je bil celo izveden lokalni referendum, kjer so prebivalci trdno zavrnili ukinitev ločitve plaže. Kako je tam vzdušje danes?

V delu leta, ko je vidno nekoliko več naše kože, mnogi radi pokažejo kak (nov) tatu. Ali vam je tak okrasek všeč, kdaj je tega preveč (če sploh) in kaj vse imajo ljudje na koži?

Tik pred rojstnim dnem države o razmeroma kontroverzni temi. Veliko se zadnje mesece govori o vojski, povečujemo izdatke za obrambo, v svetu se kuhajo nova krizna žarišča, govorimo že dlje časa tudi o ponovnem obveznem služenju vojaškega roka. Ampak - a bi mladi res bili pripravljeni prijeti za puško in se boriti za državo?

Dejstvo je, da otroci na plaži kričijo. Mlajši so, več jih je, bolj je glasno. Ker jih vi nimate ali pa nimate več, vam gre to na živce. Kako močno? In kaj (lahko) storite?

Kaj je to? In predvsem kdo je to? Del nove slovenske glasbene scene se je predstavil na Festivalu 202, Boris pa glasbene kolege (starejše in mlajše) sprašuje, kdo je del tega tako imenovanega novega vala slovenske glasbe.

V nekem izpostavljenem Tiktoku se pojavi delček neke skladbe, ki nam jo algoritem s ponavljanjem zapeče v medušesni procesor. In seveda so to hitro ugotovili tako glasbeniki kot založbe. Za svojo promocijo so začeli uporabljati Tiktok, ki počasi spreminja glasbeno industrijo. Od načinov, kako danes odkrivamo novo glasbo, do tega, kako jo konzumiramo in kako jo glasbeniki ustvarjajo.