Filmarija

Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945–1991), vendar pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki postaja po dolgem času ponovno viden. A natančnejši pregled, predvsem pa delo z materiali (ter njihovimi avtorji), je izpostavilo kar nekaj slepih peg pri obravnavanju tega segmenta filmske dediščine. O slepih pegah slovenske filmske avantgarde se je z režiserjem in skrbnikom zbirke eksperimentalnega filma Slovenske kinoteke Matevžem Jermanom ter slikarjem in avtorjem eksperimentalnih filmov Tonetom Račkim pogovarjal filmski kritik Robert Kuret. Podkast je nastal v organizaciji Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk (DSR). Montaža: Kristian Božak Kavčič

Zgodovine LGBTQ+ podob in kultur jugovzhodne Evrope so bile večinoma izbrisane na več ravneh – tako zaradi regionalnih izbrisov LGBTQ+ manjšin iz kolektivnega spomina, kot tudi zaradi prevlade anglo-ameriških pristopov h kvir filmski teoriji in zgodovini, ki je večkrat reproducirala idejo, da se javne kvir kulture v regiji pojavijo šele po zamenjavi socializma s kapitalizmom ter domnevnega konservativizma omenjenih regij z evropskim liberalizmom. A primer Jugoslavije (in specifično Slovenije v času socializma) pokaže, da kvir filmske podobe niso le obstajale, temveč so izzivale občinstva in cenzorje že v času, ko homoseksualnost pri nas ni bila legalizirana. S prvo epizodo podkasta Slepe pege tako osvetljujemo pozabljene zgodovine kvir filmskih podob in režiserjev ter politične pomene kvir vidnosti na filmu v času socializma. Govorimo o Duletiču, Jostu, Hladniku in Čapu. O poskusih arhiviranja in izpostavljanja teh podob. O odsotnosti lezbištva tudi iz filmov z LGBT podobami. O izbrisih vzhodnoevropskih LGBT+ filmskih podob iz spomina, kot da jih pred osemdesetimi ni bilo. Ter o novih časih - katere LGBT+ filme imamo, zakaj jih ni več in kaj so tiste problematične reprezentacije, ki se stalno ponavljajo. Pogovor s pisateljico, aktivistko in večletno sodelavko LGBT festivala, Suzano Tratnik ter pesnikom, pisateljem in direktorjem LGBT festivala, Branetom Mozetičem se je pogovarjala filmska kritičarka, raziskovalka in akademičarka, dr. Jasmina Šepetavc.Podkast je nastal v organizaciji Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk (DSR). Montaža: Kristian Božak Kavčič

Po čem se legende slovenskega filma, režiserja, profesorja in tudi posebneža Matjaža Klopčiča spominjajo njegovi študentje? Pogovor z režiserji Varjo Močnik, Martinom Srebotnjakom in Majo Weiss je bil posnet v Slovenski Kinoteki med retrospektivo ob devetdeseti obletnici Klopčičevega rojstva, moderira Urša Menart.

Verjetno se mnogi med nami s posebno nostalgijo spominjamo nedeljskih juter, ki so poleg dišečih palačink ob zajtrku servirala tudi najljubši otroški program Živ žav. A časi spremljanja linearne televizije so v kontekstu novih načinov gledanja skorajda minili. Vsebine, ki jih pripravlja Uredništvo otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija, se tako trudijo stopati v korak s časom, vedno z mislijo na kakovostno vsebino, ki svoje občinstvo izobražuje, obvešča in seveda – zabava. Kaj pomeni kakovostna televizijska vsebina za otroke in mlade, kako se spreminjajo gledalske navade in kaj pomeni dober skeč bomo izvedeli v pogovoru z Martino Peštaj, urednico Uredništva otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija, Meto Ornik, dolgoletno sodelavko RTV Slovenija, voditeljico in novinarko, trenutno pa urednico posameznih oddaj, kot sta Krompir in Osvežilna fronta, ter Urško Mlakar, dolgoletno sodelavko uredništva, trenutno pa scenaristko pri oddaji Osvežilna fronta. Voditeljica: Anja Banko Produkcija: Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI Sofinancer: Slovenski filmski center (SFC)

Aljaž Bastič je televizijski režiser in asistent za področje televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, ter velik ljubitelj glasbe. Na televiziji soustvarja najrazličnejše oddaje – od olimpijskega studia in Tarče, prek dokumentarnih feljtonov, do mladinskih oddaj, posebno afiniteto pa ima do režije glasbenih oddaj in koncetov klasične glasbe. Z njim smo se pogovarjali o razlikah med filmsko in televizijsko režijo in predvsem o tem, kaj vse zajema, ter kako poteka delo televizijskega režiserja. V pogovoru se dotaknemo tudi glasbene produkcije na RTV, vloge glasbe na TV, ter specifik prenašanja koncertov in ustvarjanja glasbenih televizijskih oddaj. Voditeljica: Ana Šturm Montaža: Kristian Božak Kavčič Produkcija: Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI Sofinancer: Slovenski filmski center (SFC)

Glasba je neobhoden del večine radijske in televizijske produkcije, od dokumentaristike, igranih filmov in radijskih iger do serij in poročil, a o njenem nastajanju velikokrat vemo zelo malo. Z glasbeno oblikovalko in dramaturginjo Darjo Hlavka Godina in skladateljem Tomažem O. Rousom se bomo pogovarjali o skladanju glasbe in glasbenem oblikovanju; prek vpogleda v njuno delo se bomo dotaknili samega ustvarjalnega procesa, komunikacije, ki je potrebna za nastajanje radijskih iger in televizijskih serij, avtorskih pravic, glasbenih knjižnic in seveda tehnoloških sprememb ter njihovega vpliva na glasbo in zvok na radiu in televiziji. Voditelj: Peter Žargi Montaža: Kristian Božak Kavčič Produkcija: Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI Sofinancer: Slovenski filmski center

Dve izmed najprepoznavnejših znamk Radiotelevizije Slovenija sta skrbno kuriran program tujih filmov in redno, poglobljeno pokrivanje filmskih vsebin. Ne enega ne drugega si ni mogoče predstavljati brez natančnega uredniškega dela, ki je za občinstvo v veliki meri neoprijemljivo, velikokrat pa tudi podcenjeno. Da nas uvedeta v čare in zagate uredniškega dela na javni radioteleviziji, smo na pogovor povabili urednico kinotečnega programa na Televiziji Slovenija Ivano Novak in Teso Drev Juh, urednico najstarejše filmske oddaje pri nas Gremo v kino, ki jo lahko že od leta 1946 poslušate na Radiu Slovenija - od njegove ustanovitve naprej na tretjem programu ARS. Voditelj: Žiga Brdnik Montaža: Kristian Božak Kavčič Produkcija: Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI Sofinancer: Slovenski filmski center

Posnetek prvega večera sekcije DSR Asistenti režiserji v sodelovanju z AGRFT. S predsednico sekcije Urško Kos, Ireno Gatej in Vladom Bulajićem se je o poklicu asistenta režiserja pogovarjal Juš Premrov.

Pogovor Veronike Zakonjšek z režiserjem filma Zbudi me Markom Šantićem.

Pogovor o orodjih, ki filmarjem pomagajo v predprodukciji in produkciji. Pogovor vodi Urša Menart, gosta Juš Premrov in Luka Marčetić.

Iza Strehar, Lea Kukovičič, Tosja Flaker Berce in moderator Luka Marčetić govorijo o svojih najljubših filmih leta 2023. Popravek: v filmu Vzornik ne igra Voranc Mandić, ampak France Mandić. Se opravičujemo.

Kaj je Fountain in zakaj je to najbolj pomembno scenaristično orodje? Fountain predstavita Juš Premrov in Luka Marčetić. Zapiski: - fountain.io - afterwriting - fountain loader - highland 2 - beat

O novi ediciji KINA! (51), posvečeni filmu in ekologiji, so se pogovarjali Maja Krajnc, Oskar Ban Brejc, Veronika Šoster in Robert Kuret. Zmontiral: Tadej Sinkovič.

Petra Seliškar, Maja Prettner, Damjan Kozole, Boris Petković in Amir Muratović. Pet režiserjev, ki so se z dokumentarci predstavili na 26. festivalu slovenskega filma v Portorožu. Pogovarjali so se o intimi v dokumentarnih filmih, zaupanju protagonistov, odgovornosti režiserja, o etiki. In da nekatere zgodbe moramo povedati, pa čeprav nam za film nihče ni obljubil niti centa.

O strateškem načrtu za razvoj AV industrije v RS do leta 2030, ki ga je pripravila ZDSFU, govorijo Klemen Dvornik, Matevž Luzar, Kolja Saksida in Petra Vidmar. Pogovor moderira Urša Menart.

Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za našo filmsko kulturo smo vzeli kot izhodišče za pogovor in razmislek o pomenu kina. Kako se je izkušnja, prostor in identiteta kina spreminjala skozi leta? V zadnji poletni epizodi smo k pogovoru povabili direktorico Mestnega kina Kinodvor, Metko Dariš in direktorico Slovenske kinoteke, Ženjo Leiler Kos. Z njima se je pogovarjala filmska kritičarka Anja Banko. Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).

Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za našo filmsko kulturo smo vzeli kot izhodišče za pogovor in razmislek o pomenu kina danes, pa tudi za vpogled v po navadi skrite vidike kinoizkušnje. Kdo so ljudje, ki delajo kino oziroma v kinu? Kako se oblikuje kinospored, kako poteka filmska projekcija, kdo vam na blagajni rezervira vstopnice? Kakšne so zgodbe ljudi, ki delajo v kinu? Kako se kina nekoč in danes spominjajo zvesti obiskovalci_ke? K pogovoru smo povabili pogosto spregledan segment soustvarjalcev naše kino izkušnje: blagajničarko Mestnega kina. Kinodvor Mojco Pagon, blagajnika Slovenske kinoteke Omarja Ait Si Mohameda in eno najzvestejših obiskovalk kina pri nas, Majdo Kne. Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).

Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za filmsko kulturo smo tako prepoznali kot dobro priložnost za razmislek o pomembnosti obstoja kinematografskih prostorov ter odpiranja vprašanj o nevralgičnih točkah kino izkušnje ter potencialih njene prihodnosti. Tokrat smo k dialogu smo povabili glavne akterje, ki iz ozadja ustvarjajo našo kino izkušnjo: kinooperaterje Marka Makuca (Maki 'ma Kino), Marka Turkuša (Slovenska kinoteka) in Klaro Šulek (Lutkovno gledališče Maribor, Letni kino Minoriti), pogovor je moderiral filmski kritik Žiga Brdnik. Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).

Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za filmsko kulturo smo tako prepoznali kot dobro priložnost za razmislek o pomembnosti obstoja kinematografskih prostorov ter odpiranja vprašanj o nevralgičnih točkah kino izkušnje ter potencialih njene prihodnosti. Posebna poletna serija podkastov, zbrana pod imenom “Kino Paradiž”, se bo tako ukvarjala z vprašanjem novih načinov gledanja, prepletom kritike in kuratorstva oz. oblikovanja filmskega programa, redefinicijo kinematografov skozi minulo stoletje in vpetostjo ter vplivom tehnoloških sprememb na izkušnjo kina. Tokrat smo k dialogu smo povabili glavne akterje, ki ustvarjajo našo kino izkušnjo in vzdržujejo visoko raven kino kulture pri nas: kuratorje filmskih in festivalskih programov, Mašo Peče (Festival Kurja polt, Kinosloga. Retrosex), Varjo Močnik (Kino Otok, Slovenska kinoteka) in Matevža Jermana (FeKK), pogovor je moderiral Oskar Ban Brejc. Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).

Simpozij AGRFT 2022 - 2. predavanje - prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.

Simpozij AGRFT 2022 - 2. panel - Film - prof. dr. Darko Štrajn, doc. dr. Maja Krajnc Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.

Simpozij AGRFT 2022 - 1. predavanje - prof. dr. Slavko Splichal Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.

Simpozij AGRFT 2022 - 1. panel - Televizija - izr. prof. dr. Melita Zajc, doc. dr. Polona Petek, doc. dr. Jana Jedličková. Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.

Luka Marčetić se z Jušem Premrovom in Matevžem Luzarjem pogovarja o umetni inteligenci in njeni trenutni in bodoči vlogi pri filmu. Podcast Filmarija nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.

Kdo stavka v Hollywoodu in zakaj? Kakšen vpliv bi to lahko imelo na nas? Urša Menart se z Miho Hočevarjem in Matevžem Luzarjem pogovarja o stavki, ki jo je 2.5. začel Writers' Guild of America. Podcast Filmarija nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.

Leta 1818 je bilo koroških Slovencev 137.000, leta 1910 66.000, danes jih je 13.000. Dokumentarni film Andrine Mračnikar Verschwinden/Izginjanje se osredotoča na zadnjih sto let asimilacijskih pritiskov na slovensko skupnost ter skozi osebno in širše zgodovinske procese izrisujočo pripoved odpira vprašanje, kakšna usoda čaka naše zamejske rojake. O večkrat nagrajenem filmu, ki je nastal v produkciji avstrijskega Soleil Filma ter koprodukciji domače produkcijske hiše Vertigo, se je z Andrino Mračnikar pogovarjal Miran Zupanič. Podcast Filmarija nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije. Omenjeni filmi: - Andri (2002), r. Andrina Mračnikar - Der Kärntner spricht Deutsch/Korošec govori nemško (2006), r. Andrina Mračnikar - Ma Folie (2015), r. Andrina Mračnikar"

Tokratna epizoda je posvečena scenaristiki, natančneje odnosu med scenaristom in igralcem. Kako se lik razvija s scenarističnega in kako z igralskega gledišča? S kakšnimi dilemami se srečuje scenaristka ali scenarist pri pisanju vloge za določen lik in s kakšnimi igralka ali igralec, ki vlogo oblikuje? Je igralska vloga kreacija ali interpretacija? O teh in drugih temah so v sproščenem pogovoru razpravljali povezovalec večera, scenarist, režiser in igralec Metod Pevec, igralca Mojca Fatur in Jurij Drevenšek ter scenarista in režiserja Urša Menart in Miha Hočevar ‒ ki imata oba izkušnje tudi z nastopom pred kamero (posneto na dogodku v živo 17. 4. 2023). Podcast Filmarija nastaja s finančno podporo Slovenkega filmskega centra, javne agencije.

Luka Marčetić v pogovoru z režiserjem novega slovenskega filma Jezdeca. Pogovor teče o filmskih špicah, postprodukciji, gverili, pripravah, procesu montaže in seveda o samem filmu Jezdeca. Podcast Filmarija nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.

Matjaž Juren Zaza je človek mnogih zgodb, ki je poskusil biti scenarist. Zakaj to nikoli ni postal? Luka Marčetić se iskreno pogovori s kolegom, bivšim študentom scenaristike na AGRFT-ju, o tem, čez koliko psiholoških preprek nekateri ljudje grejo, samo zato, da jim ni treba napisati scenarija. Podcast Filmarija nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.

Za 8. marec, mednarodni dan žena, smo k pogovoru povabili multidisciplinarno umetnico in letošnjo Prešernovo nagrajenko, režiserko, scenaristko, montažerko, scenografko, kostumografko, producentko, … Emo Kugler. Govorili smo o spregledanosti umetnic, o njenem nikoli končanem boju za delovne prostore, vlogi igralcev in prostora v njenem bogatem filmskem opusu, delovnem procesu ter ljubezni do glasbe in montaže. Pa tudi o tem, ali res snema eksperimentalne filme in ali se kdaj znajde pred ustvarjalno krizo. Z njo se je pogovarjala filmska kritičarka Veronika Zakonjšek. Podcast Filmarija nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije. Reference za poslušalce: Homo Erectus (Ema Kugler, 2000) Phantom (Ema Kugler, 2003) Le Grand Macabre (Ema Kugler, 2005) Človek s senco (Ema Kugler, 2019)

Iskren pogovor s tremi kritiki mlajše generacije o dobrih in slabih plateh slovenskega filmskega prostora ter o odnosu med kritiki in ustvarjalci. Podcast Filmarija nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije. Omenjeni filmi: Peščeni grad Vdovstvo Karoline Žašler (ogled filma) Stekle lisice Kratki filmi Jožeta Bevca Dogma v Kinoteki Žiga Brdnik: https://prelom.je/article/brez-komentarjev-ugovorov https://kinoteka.si/preberi-vec/darko-sinko-racionalizacija-je-privilegij-in-omejitev/ Ana Šturm: Revija Ekran https://kinoteka.si/aktualno/izsel-je-ekran-januar-februar-2023/ https://www.dsr.si/2022/08/24/filmarija-048-na-domacem-vrtu-filmarija-s-katjo-lenarcic-2/

Matevž Jerman, Metod Pevec, Petra Seliškar in moderatorka Urša Menart govorijo o svojih najljubših filmih lanskega leta. Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije. Matevž Jerman: Aftersun Avatar 2: Way of Water Moonage Daydream Atlantida (in Futura) Slovenski animirani in eksperimentalni filmi (Pentola, Kurent, Legenda o Zlatorogu, XX, X-1 Eschaton, s-n-d, Steakhouse, Babičino seksualno življenje) Metod: Brez medvedov Varen kraj Everything Everywhere All At Once Festival slovenskega filma (in filmi Orkester, Dedek gre na jug, Moja Vesna, Zdaj ljubiš slovenski film) Kosovski filmi: Kje je Venera, Panj, Vera sanja o morju Petra: Tolyatti Adrift Summer Nights Nelly and Nadine Balcony movie, Brotherhood Near and dear, Splinters Urša: Funny Pages Zero fucks given Eternal Daughter (in oba Souvenirja) Slovenski filmi (ki sta jih omenila že Metod in Matevž + Obzornik 670 - Rdeči gozdovi, Tekmüvanje, Poletje '91) We're All Going To The World Fair

Matjaž Ivanišin, Matevž Luzar, Luka Marčetič in Urša Menart debatirajo o najboljših filmih vseh časov in o filmih, ki so jih zaznamovali. Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.

Režiser Luka Marčetić v pogovoru s Sašo Eržen, scenaristko prvega slovenskega otroškega božičnega filma Kapa, o delu na vsebinah za otroke, ali je Die Hard božični film, in seveda o nastajanju samega filma Kapa. Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije. Omenjeni filmi: Kapa My Neighbor Totoro Oliver Jeffers Where the Wild Things Are Parent Trap Nightmare Before Christmas Los Bando The Innocents The Shining Life is Beautiful Klaus Wake in Fright

Pogovor s Saro Kern, režiserko celovečernega filma Moja Vesna in dobitnico Vesne za najboljšo režijo. Med drugim o njenem načinu dela, snemanju z otroki, produkcijo filma med epidemijo in delu med Slovenijo in Avstralijo. Moderira Urša Menart. Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije. Srečno, Orlo! Zbogom, Vesna Pogovor s Saro in Loti po projekciji v Kinodvoru

Oktobra 2022 je v Portorožu potekal 25. Festival slovenskega filma, na katerem si je projekcije ogledalo rekordno število gledalcev. Kakovost festivala se brez dvoma dviguje, prijavljenih filmov je čedalje več, prav tako spremljevalnih in strokovnih dogodkov. Udeležba filmarjev vseh generacij je izjemna. O zakulisju in pripravi tega zahtevnega projekta, o plusih, minusih ter izzivih za prihodnost sta se pogovarjala direktor festivala, režiser Bojan Labovič, in režiser Miha Hočevar. Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.

Pretresljiv dokumentarec Sarajevo safari odpira temo ’lovskega turizma’ v obleganem Sarajevu. Premožni Zahodnjaki so plačevali, da so z ostrostrelskih položajev pobijali ljudi. O nastajanju filma, odzivih nanj, o vojni in njenih posledicah se je z režiserjem filma Miranom Zupaničem pogovarjal Amir Muratović. Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije

V posebni poletni epizodi Filmarije je urednica revije Ekran Ana Šturm pred mikrofon povabila producentko Katjo Lenarčič, s katero sta se pogovarjali o njeni producentski poti. Kako se je znašla v vlogi producentke? Kakšne so njene izkušnje preteklih in obeti prihodnjih projektov? Kako ostaja v stiku s svojo stroko? Kakšne filme bi si želela delati v prihodnosti? Serija štirih pogovorov Na domačem vrtu je nastala kot skupni projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, Revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR), oziroma njihovega podkasta Filmarija, ter s podporo Slovenskega filmskega centra (SFC). Reference: Vertigo M-appeal EnaBanda Kratka scena CEE Animaton Mesto svetlobe (2017, Marko Kumer – Murč) Fundamenti (2018, Peter Cerovšek) Potop (2019, Kristijan Krajnčan) Odpuščanje (2021, Marija Zidar) Jihlava Emerging Producers Locarno Industry Academy BDC Discoveries

Pred mikrofone smo povabili ustvarjalce filma Orkester: scenarista in režiserja Matevža Luzarja, producentko Petro Vidmar, scenografko Katjo Šoltes in direktorja fotografije Simona Tanška. Zakaj se je Matevžu sredi noči porodila zamisel za scenarij o muzikantih na turneji, kako se je Ljubljančanka Katja znašla v Zagorju ob Savi, zakaj je morala Petra prodati stanovanje, zakaj Simon ni posnel filma v barvah, ... Vse to in še veliko drugih zanimivih in tudi zabavnih podrobnosti o nastajanju filma vas čaka v podcastu, ki ga je povezoval Miran Zupanič. Podcast Filmarija nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije.

Zdi se, da slovenski film v tem trenutku stopa v novo obdobje. V tokratni poletni epizodi Filmarije je kritičarka Veronika Zakonjšek pred mikrofon povabila igralki Anjo Novak in Živo Selan, ki sta o trenutnem stanju ustvarjanja na področju filma spregovorili z igralske perspektive. Serija štirih pogovorov NA DOMAČEM VRTU je nastala kot skupni projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR), oziroma njihovega podcasta Filmarija, ter s podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije (SFC).

Zdi se, da slovenski film v tem trenutku stopa v novo obdobje. Dve desetletji zatem, ko smo z Varuhom meje režijo celovečernega igranega kinematografskega filma prvič zaupali ženski – Maji Weiss, se veselimo leta, ko se v polju slovenskega filma obetajo kar štirje celovečerni igrani in dokumentarni prvenci v avtorstvu mladih slovenskih režiserk. V tokratni poletni epizodi Filmarije je kritičarka Anja Banko spregovorila s scenaristko in režiserko Kuklo, ki je na scenaristični rezidenci Cinéfondation La Résidence du festival de Cannes v preteklih štirih mesecih razvijala svoj celovečerni prvenec Fantasy. Serija štirih pogovorov Na domačem vrtu je nastala kot skupni projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, Revije Ekran in in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR), oziroma njihovega podkasta Filmarija, ter s podporo Slovenskega filmskega centra (SFC).

Zdi se, da slovenski film v tem trenutku stopa v novo obdobje. Dve desetletji zatem, ko smo z Varuhom meje režijo kinematografskega celovečernega igranega filma prvič zaupali ženski – Maji Weiss –, se veselimo leta, ko se v polju slovenskega filma obetajo kar štirje celovečerni igrani in dokumentarni prvenci v avtorstvu mladih slovenskih režiserk. Novinar in filmski kritik Žiga Brdnik se v poletni epizodi Filmarije pogovarja s scenaristko in režiserko Urško Djukić, ki je na scenaristični rezidenci Cinéfondation La Résidence du festival de Cannes 2019/20 razvijala svoj celovečerni prvenec z naslovom Little Trouble Girls. Serija štirih pogovorov Na domačem vrtu je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, Revije Ekran in in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR), oziroma njihovega podkasta Filmarija, ter s podporo Slovenskega filmskega centra (SFC). Reference: Babičino seksualno življenje (Urška Djukić, Emilie Pigeard, 2021) Ena in edina (The Right One, Urška Djukić, Gavriil Tzafkas, 2019) Lovka (Urška Djukić, 2019) Noč nevednosti (A Night of Knowing Nothing, Payal Kapadia, 2021)

Preden skupaj zajadramo v poletje 2022, se v zaključni epizodi druge sezone Filmarije sprehodimo po filmskem dogajanju, ki se nam obeta v prihajajočih dveh mesecih. Filmski kritičarki Veroniki Zakonjšek se pred mikrofonom pridružujejo sogovorniki, ki na različne načine soustvarjajo poletno filmsko sceno. Podcast Filmarija nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.

Pogovor o razvoju kreativnih dokumentarnih filmov z dokumentaristi in mentorji delavnice Dokumentarnica Petro Seliškar, Rokom Bičkom in Matjažem Ivanišinom. Moderira Urša Menart. Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.

Pogovor o predprodukciji celovečernega filma Poslednji heroj z režiserjem in koscenaristom Žigo Vircem in direktorjem fotografije Fabrisom Šulinom. Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.