CEED Pika Na P

V gosteh tokrat pozdravljamo Lovra Peterlina, direktorja v A1 Slovenija, regionalnem telekomunikacijskem operaterju, ki prejema številne marketinške in druge nagrade za odličnost pri vodenju blagovne znamke in poslovnih operacij. Pred prihodom na A1 Slovenija je bil od leta 2007 direktor podjetja Linea Directa, sestrskega podjetja Studia Moderna, ki se na 19 trgih vzhodne in srednje Evrope ukvarja s storitvijo klicnih centrov ter prodajo in upravljanjem popolnih nakupnih izkušenj za več kot 350 poslovnih partnerjev. Z mednarodnimi izkušnjami, večletno prakso s področja razvoja novih poslovnih priložnosti in neposrednega vodenja predvsem generacije Y svoje znanje deli tudi s številnimi podjetniki ter svetuje mednarodnim podjetjem na področju prodaje, marketinga ter vzpostavitve in upravljanja učinkovitih prodajnih timov. Lovro je tudi dolgoletni CEED mentor. Vas zanima, kateri pristopi vam lahko pomagajo postati (še) boljši vodja? V podcastu smo se lotili vprašanj: Kateri so ključni principi vodenja, ki ljudi premaknejo v smer rasti, ki prispeva tudi k rasti organizacije? Kako ustvariti zavzeto ekipo? Ali je dovolj, da je ekipa zadovoljna? Kako je z motivacijo zaposlenih - kakšno vlogo ima pri tem vodja? Kako je z nagrajevanjem zaposlenih, kakšen spekter nagrad bi morali vodje uporabljati? o različnih tipih igralcev v vsaki ekipi in komu posvečati največ pozornosti Zakaj bi morali večkrat nagrajevati odnos, ne samo končnega rezultata? Kakšna je vloga ciljev pri motiviranju zaposlenih? 100 dnevni ali kvartalni cilji? Kaj najbolj demotivira ljudi? Kako je s postavljanjem in upoštevanjem pravil? Katera so 3 pravila, ki se jih Lovro dosledno drži pri svojem vodenju? Kako pristopiti k zaposlenemu, ki reče: “to smo že probali” ali “to se ne da”? Kakšna je vloga opolnomočenja oz. pogajanja pri postavljanju ciljev: bottom-up in top-down? Kako spodbujati samostojno odločanje zaposlenih? in o 3 napačnih predstavah pri vodenju. Vabljeni k poslušanju.

Tokratni gost v podcastu je Damjan Širca, direktor in lastnik podjetja Epilog d. o. o., ki nudi informacijsko podporo za logistiko. Epilog je na trgu že 33 let in zaposluje 70 ljudi. Začeli so kot podizvajalec švicarsko-nemške multinacionalke kot proizvajalec programske opreme za avtomatska skladišča, sedaj pa samostojno izvajajo projekte po celi Evropi. Usmeritev podjetja so globalni trgi v nišah. Epilog razvija tudi rešitve za optimizacijo razvoza - last mile ter samovozeča robotska vozila za uporabo v skladiščih. Damjan je pred štirimi leti prodal večinski delež avstrijski multinacionalki Knapp AG, ki je v avtomatizaciji e-commerce logistike vodilna v svetu. Kaj prinaša podcast: Kaj je bil razlog za odločitev za prodajo podjetja? Zakaj sta konkurenca in konsolidacija industrije spodbudila razmišljanje o exitu? Kako so se lotili, da so bili dovolj veliki in pripravljeni za exit? Zakaj jih niso zanimale ponudbe finančnih skladov? Kako je potekala integracija: podjetja, ki so ga kupili, in s podjetjem, ki je kupilo njih? Kako so se pri združevanju soočali z npr. različnimi kulturami zaposlenih in strank v obeh podjetjih? Kakšen bi bil nasvet tistim, ki se pripravljajo na potencialni exit: kako se integrirati z novim lastnikom? Ali so poznali kulturo podjetja, ki jih je kupilo, preden so postali njegov del? Kako so uredili določene zahteve pri integraciji z novim lastnikom, ki Epilogu niso ustrezale? Kaj je bilo pri integraciji edini del, kjer novi lastnik ni popuščal oz. se ni hotel pogajati? Kakšen je danes Damjanov odnos do podjetja, v katerem je še vedno direktor? Se je kaj spremenilo? Kakšen nasvet bi dal nekomu, ki bi se rad poda na pot prodaje podjetja? Kaj je prva stvar, ki jo mora narediti, da mu bo lažje? Vabljeni k poslušanju.

Tokrat se družimo z Leonom Magdalencem, direktorjem in solastnikom butične agencije Nastop plus. Od leta 2000 je sobotni kolumnist v časniku Dnevnik. Od leta 1992 je povezan s treningi javnega nastopanja pred kamero in mikrofonom in predavanji s področja komunikacij. Je trener in coach komunikacijskih, prodajnih, prezentacijskih veščin in vodja delavnic s področja motiviranja, vodenja ter timskega dela. Sodeloval je z več kot 500 podjetji, ustanovami, posamezniki in tujimi institucijami. V zlatih osemdesetih letih je bil 9 let na Radiu Študent v vlogah kritika, glasbenega in kulturnega urednika ter profesionalnega novinarja. Je soustanovitelj in nekdanji sovoditelj Studia Ljubljana (kasneje Studio City). Deloval je kot direktor PR projektov na Pristopu, kreativni direktor na Publicis/Virgu, direktor v agenciji za direktni marketing Indirekt. Leon je tudi soavtor prvega priročnika ABC javnega nastopanja in video kasete ter avtor več kot 1500 člankov na temo televizije, radia, medijskih nastopov, marketinga in komunikacijskih vprašanj. Leta 2019 je izdal knjigo 60/100, kjer so zbrani kritiški zapisi in deset poglavij o komuniciranju. Ne zamudite podcasta, če vas zanima: Kateri simptomi podjetnika opozorijo, da bi lahko male več energije namenil veščinam dobrega komuniciranja? Katere napake so najpogostejše? Zakaj je smisel za humor potreben pri dobri komunikaciji? Kako lahko na krizo pogledamo tudi kot na igro? Kje so vzporednice? Zakaj je tako zelo pomembno pri komunikaciji poslušati drugo stran? Kako Leon razdeli vodje v skupine glede na način komuniciranja? Zakaj so ljudje v podjetjih vedno bolj “bore-out”? Kakšna je vloga motivacije pri uspešnem komuniciranju? Zakaj dobra komunikacija zahteva čas in pripravo? Kaj je dobra priprava? Zakaj je pomembno, da si za ljudi v podjetju vzamemo čas? Zakaj se morajo vodje zavedati, da biti vodja ni “nagrada”? Kako posredovati slabo / dobro novico? Zakaj je pomembno, da se več ukvarjamo z dobrimi stvarmi? Katera lastnost je še posebej pomembna, da jo kot dober vodja negujemo? Vabljeni k poslušanju.

V naši družbi tokrat pozdravljamo Jerneja Čopija, ustanovitelja in direktorja podjetja Ensol 360. Jernej je prejemnik gazele, priznanja za najhitreje rastoče podjetje v primorsko-notranjski regiji leta 2021. Blagovna znamka 360 Karting je namreč mednarodno uveljavljena in znana po načrtovanju in gradnji večnivojskih stez za gokart. Za tuje investitorje, ki s tovrstnimi adrenalinskimi atrakcijami bogatijo družinske zabaviščne parke, je koprsko podjetje v svetovnem merilu trenutno prva in najbolj zanesljiva izbira. Jernej je tudi prejemnik priznanja gospodarstvenik Primorske in finalist izbora za mladega managerja leta, v dijaških in študentskih časih pa se je ljubiteljsko preizkušal tudi kot radijec. Po šestih letih dela na področju avtomobilizma je prešel v tehnološke vode. Podcast prinaša odlične vpoglede v industrijo zabave skozi naslednja vprašanja: Kako se je začela zgodba Ensola 360? Kako je nastajala globalna identiteta podjetja? Kako so dosegli nivo produktne stabilnosti, ko produkt ni več “izziv”? Kaj takšen preskok pomeni za zaposlene, ki so bili prej toliko let osredotočeni na produkt? Kaj se ugodi, ko se standardi, ki so “normalni” v neki industriji, prenesejo v novo industrijo? Kako so naredili zahteven preskok iz produktnega podjetja v podjetje, ki prodaja poslovne rešitve, in nadalje podjetje, ki ustvarja edinstveno fizično izkušnjo? Zakaj je edinstvena fizična izkušnja tista, ki so jo prepoznali kot recept za uspeh? Kako moč argumenta in proste roke pri sprejemanju odločitev vplivajo na podjetje? Kako vpeljati in negovati to kulturo v podjetju? Kako se soočati z izzivom, da pripelješ dober kader v industrijo, ki si si jo v bistvu izmislil? Kakšno razliko lahko v poslu pomeni strast zaposlenih? Zakaj se z brandom pojavljajo na karting stezi - nenavaden pristop za B2B? Na katera ekzotična tržišča so še posebej ponosni? In kako je iz Kopra naslavljati globalno tržišče? So novi lastnik Ambasade Gavioli. Kakšne načrte imajo s to lokacijo? Blog, ki ga sogovornika omenjata v podcastu, najdete tukaj Vabljeni k poslušanju.

V naši družbi tokrat Samo Geršak, kreativec in strateg v neodvisnem studiu Tinktank 9. Korenine vleče iz komunikacijskih agencij Formitas BBDO in Luna TBWA, kjer je bil dolga leta kreativni direktor. Sodeloval je z največjimi slovenskimi podjetji, bil član festivalskih žirij in pobral številne nagrade. Nekega dne mu je postalo strahotno dolgčas, zato je dal odpoved, odšel na “gardening leave” in začel plezat. Njegova močna področja so: znamčenje, komunikacijske strategije in kampanje, strateško svetovanje ter komunikacijsko čiščenje (vse, kar ustanovitelji ali podjetniki vedo, pa jim je težko povedati v 25 besedah ali manj in zato izgubljajo priložnosti). Danes je svetovalec za komunikacijo manjšim podjetjem in startupom ter snuje plezalno blagovno znamko Funkybeta bouldering. CEED je s Samom sodeloval tudi pri svojem brandingu - kako imenujemo to, kar počnemo. Izveš v podcastu. Kaj te še čaka v podcastu: Kako izluščiti bistvo tega, kar v podjetju počnete? Kako pripeljati ekipo od spoznanja, da vsi mislimo o isti stvari različno do skupnega sporočila? Kako se naše poslanstvo kaže v praksi? Katerih je 10 stvari, ki vam jih pade na pamet ob vašem podjetju? Kako izgleda vaše podjetje, ko potrka na vrata? Kakšen je njegov karakter? Kako skozi pogovor najti neke skupne karakteristike podjetja, čeprav zaradi svojih vsakodnevnih rutin vidimo različno? Kako poenotiti brand pojavnost? Kaj moraš kot podjetje imeti pripravljeno oz. razdelano za sodelovanje s kreativnim teamom? Kako zagotoviti, da bo jedro branda dejansko živelo naprej? Kdaj je brand book dejansko koristen za podjetje? Katere so tri napake, ki jih podjetja naredijo v procesu ustvarjanja svojega branda? Vabljeni k poslušanju.

Naš tokratni gost je Dean Mikolič, ki je podjetnik že 34 let, odkar je pridobil univerzitetno izobrazbo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Je ustanovitelj in direktor družbe P&S CAPITAL, v okviru katere ima številne vodstvene izkušnje predvsem na področju vrednotenja podjetij (več kot 1.700), svetovanja pri prodajah/nakupih podjetij (več kot 100) in ostalih transakcijskih storitev (več kot 300). Za razliko od drugih svetovalcev ima obsežne izkušnje z lastnim investiranjem in upravljanjem zasebnega kapitala. Vse navedeno izvaja z namenom maksimiranja premoženja lastnikov za stranke, investitorje in partnerje, za katere je njegova svetovalna družba most med vzhodom in zahodom. Njegova primarna področja delovanja so Slovenija, Jugovzhodna Evropa in Bolgarija, kjer lahko kar najbolje uporabi poglobljene izkušnje glede delovanja tranzicijskih ekonomij. Dodatno pa je uspešno zaključil tudi številne projekte v Ukrajini, Romuniji, Italiji, Avstriji, Španiji, Veliki Britaniji in ZDA. Poslušajte podcast, če vas zanima: Kje začeti pri ugotavljanju vrednosti podjetja? Ali se je smiselno primerjati s podobnimi podjetji na borzi? Za kakšne namene se delajo vrednotenja podjetij? Zakaj preveč optimistična vrednotenja niso najbolj primeren pristop? Na kakšen način se lotiti ocenjevanja razponov pri poslovanju podjetja? Zakaj je pri vrednotenju poleg velikosti in poslovanja podjetja pomembno tudi, kako je podjetje organizirano? Zakaj je pri prodaji podjetja smiselno razmisliti tudi o nakupu manjših konkurenčnih podjetij? Kako lahko podjetnik pri prodaji iztrži čim več? Ali obstaja boljši ali slabši trenutek za prodajo podjetja? Kakšna je vloga svetovalcev pri prodajnih postopkih? Zakaj vloge svetovalca pri prodaji podjetja ne smemo primerjati npr. z nepremičninskim agentom? Kako naj podjetnik uspešno vodi prodajni postopek prodaje in istočasno skrbi za dobro poslovanje podjetja- kakšno dodatno obremenitev to predstavlja zanj? Zakaj se je pomembno v prodajnem postopku vseeno obnašati, kot da se prodaja ne bo zgodila? Kako o prihajajočem exitu komunicirati z zaposlenimi in ostalimi deležniki, da se izognemo nepotrebni paniki? Kako se v času postopka prodaje podjetja izogniti prevzemu kadra in poslov s strani potencialnega kupca? Kakšne so prednosti in slabosti prodaje podjetja preko različnih portalov? Ali je potrebno pred prodajo narediti vrednotenje podjetja ali lahko gre podjetnik kar v prodajni postopek? Kakšna je razlika v vrednotenju podjetja ob investiciji in ob prodaji? Vabljeni k poslušanju.

V podcastu tokrat gostimo Vedrana Krevatina, univerzitetnega diplomiranega inženirja elektrotehnike. Zaključil je tudi The Presidents’ MBA Program na IEDC Bled. Svojo poslovno pot je začel v S&T Hermes Plus d.d. kot vodja ključnih kupcev, nato v Hermes SoftLabu d.d. kot direktor prodaje za Adriatic regijo, leta 2008 pa se je priključil ekipi Avtente.si kot direktor prodaje. Aprila 2009 je postal direktor celotnega poslovnega področja v družbi Avtenta.si, odgovoren za razvoj poslovanja podjetja, kar vključuje skrb in odgovornost za področje prodaje, poslovnega razvoja, marketinga in izobraževalnega centra. S 1. marcem 2011 je postal direktor družbe Avtenta.si in tako dobil štiriletni mandat za vodenje družbe Avtenta.si. Januarja leta 2015 se je pridružil podjetju IN2 d.o.o Koper (članica skupine IN2 Group) kot član uprave, kjer je 1. 3. 2018 prevzel vodenje družbe IN2 Koper d.o.o. ter v IN2 Group odgovornost za Poslovno enoto Insurance. O projektnem vodenju z različnih perspektiv ali z zanimivimi vprašanji do pravih odgovorov: Kaj moramo obvladati, da lahko rečemo, da vodimo projekte? Zakaj ni vse, kar počnemo v resnici projekt? Katere elemente zahteva projektno vodenje? Kje začeti pri sistematiziranju projektnega vodenja v podjetju? Kako se lotiti sistematičnega pregleda oz. razporejanja resursov, ki so vedno omejeni? Kako narediti posnetek stanja, da natančno vemo, kje se podjetje v določenem trenutku nahaja? Zakaj lahko uvajanje projektnega dela v podjetje naleti na odpor pri zaposlenih? Na kakšen način zaposlenim razložiti, da je vpeljevanje evidence porabe časa ipd. dobro tako za njih kot za podjetje? Kako pri projektnem vodenju ocenimo zmogljivost sistema? Zakaj je ključno natančno opredeliti obseg projekta? Kako definirati pogoje, ki opredeljujejo zaključek projekta? Kako voditi interne projekte? S kakšnimi izzivi se podjetniki soočajo na tem področju? Kako organizirati podjetje, da deluje nadzor nad projektom in prilagajanje spremembam znotraj projekta? o koordinaciji projektnih vodij Kako je s prehajanjem med projekti oz. context switching cost? Zakaj je za zaključevanje projektov pomembno, kako smo projekt zastavili na začetku? Kako v vodenje projektov vpeljati željo za nenehno izboljšavo kvalitete projekta? Kako reagirati, ko se obseg ali potek projekta močno spreminjajo? Kakšna je vloga deležnikov pri vodenju projektov? Kaj je ključno pri izbiri projektnih vodij? Zakaj se nekateri izogibajo vpeljave projektnega vodenja? in za konec: 3 stvari, na katere morate paziti pri vpeljavi projektnega vodenja, da bo le-to kar najbolj uspešno, in 3 najpogostejše napake. Vabljeni k poslušanju.

Dr. Mirko Mušič je svetovalec, podjetnik in manager s 30-letnimi mednarodnimi izkušnjami. Je direktor Adizes Alpine, dela Adizes Instituta iz ZDA. V Sloveniji, po Evropi ter v Ameriki lastnikom, direktorjem ter upravam družb pomaga razvijati njihova podjetja po Adizes metodologiji organizacijske transformacije. Poleg tega je osredotočen na prenos vodenja na naslednjo generacijo, profesionalizacijo poslovanja družbe, oblikovanje sistemov solastništva sodelavcev ter, kot neizvršni direktor, uvajanje sistema enotrinega upravljanja. Njegovo poslanstvo je prenašanje dobrih poslovnih praks iz podjetij, delujočih na tujih konkurenčnih trgih, na izbrane slovenske družbe. Mirko nas je s pomočjo Uroševih vprašanj popeljal skozi različne faze podjetja in ustanoviteljevo past oz. gradnjo nasledstva: Kakšni so cikli v razvoju podjetja po Adizes meodologiji? O spremembah, ki jih za podjetnika in podjetje prinašajo prehodi med fazami Kaj čaka podjetje, če mu ne uspe preiti iz faze rasti v fazo odraščanja? Kaj je founder’s trap? Kaj ustanovitelja pripelje v to past, katere znake je spregledal, česa ni naredil, pa bi moral? Ali obstaja povezava med founder’s trapom in izgorelostjo? Ali lahko sodelavci oz. zaposlenih v podjetju opazijo, da se je podjetje ujelo v past? o prepoznavanju vodstvenega kadra in gradnji komplementarnega tima Kako povečati možnost uspeha prenosa pristojnosti z ustanovitelja na ekipo? o različnih vlogah ustanovitelja v podjetju Koliko energije in časa je potrebnega, da se začne krepiti podjetje znotraj in da se podjetje premakne naprej? Kakšna je vloga ustanovitelja potem, ko preide v naslednjo fazo v razvoju podjetja in kako mu pomagati? Kako founder’s trap vpliva na vrednost podjetja z vidika investitorjev? Vabljeni k poslušanju.

Z nami tokrat v podcastu Tatjana Zabasu Mikuž, partnerka in članica vodstvene ekipe upravljavca tveganega kapitala South Central Ventures in soustanoviteljica prvega slovenskega sklada tveganega kapitala, ki ga upravlja RSG Kapital. Ima več kot 15 let izkušenj z investiranjem, sodelovala je pri več kot 40 investicijah v tehnološka podjetja iz regije. Pred tem je kot svetovalka na področju poslovnih financ v mednarodnem svetovalnem podjetju Deloitte sodelovala predvsem pri prevzemih in prodajah podjetij, poglobljenih pregledih poslovanja in vrednotenjih podjetij. V South Central Ventures je poleg investicij odgovorna tudi za operativno vodenje sklada in odnose z investitorji. Je članica strokovne žirije pri European Investment Council in aktivno sodeluje pri podjetniških dogodkih v Sloveniji in tujini. Skozi podcast lahko med drugim dobite odgovore na naslednja vprašanja: Kakšna je situacija za start-upe v regiji? Kje so izzivi za start-upe na začetku? Ali je denarja za investicije dovolj? Oz. ali je dovolj podjetij, ki so zanimiva za investitorje? Ali so podjetja pripravljena na investitorje? Ustrezno ambiciozna? Katere so pogoste napake, ki jih start-upi ali scale-upi naredijo? Kakšen je mindset podjetij, ki so dovolj ambiciozna v primerjavi s tistimi, ki niso? Kako najti uskladiti dovršenost tehnologije na eni in potrebe trga na drugi strani? Zakaj ni priporočljivo, da early-adopterji razmišljajo o domačih trgih? Kakšni so izzivi vstopa na tuje trge? Kakšen je dober način oz. pristop k selitvi operative v drugo državo? Ali je potrebna selitev founderjev v tujino in kaj to potegne za sabo? Vabljeni k poslušanju.

Tokrat je z nami Zenel Batagelj, ustanovitelj in partner v družbi VALICON, kjer svetuje ključnim naročnikom na področju trženja, znamčenja in strategij rasti. Na tem področju je eden najbolj vidnih strokovnjakov v JVE. Je dober poznavalec tako slovenskega kot regionalnega potrošnika, pa tudi širše. Je aktiven član Društva za marketing Slovenije ter pogost predavatelj na večjih trženjskih dogodkih v regiji in širše. Z neprestanim merjenjem številnih indikatorjev ima vpogled v spreminjanje razpoloženja skupnosti. Več kot dvajset let razvija napredni anketni sistem, katerega osnova so paneli anketiranih, za katere se zbira bogate profilne podatke. Posebej ga privlačijo start-upi s poudarkom na distribuiranih sistemih, kot je npr. blockchain. Izjemno zanimiv podcast vas bo popeljal skozi naslednja vprašanja: Kakšen je slovenski potrošnik? Zakaj je povprečje lahko zavajajoče? o krizah in konstantnosti Kako lahko podatki iz trženjskih raziskav vplivajo na sprejemanje odločitev? o fenomenu božiča in novega leta pri slovenskemu potrošniku o različnih indikatorjih skozi časovne vrste Ali lahko govrimo o prepoznavanju trendov in svetovanju na podlagi le-teh ali gre za to, da dogajanje analizirajo za nazaj? Ali so si trendi v državah podobni? Ali so kakšne države pred drugimi? o vplivu vrednostnih sistemov na potrošne odločitve Zakaj so mladi potrošniki drugačni? Kako se je spremenil biznis v zadnjih 30 letih na področju trženjskih raziskav? Kako se je začela zgodba Valicona, kaj je prinesel napredek tehnologije in kakšna je njihova vloga danes? o razvijanju intuicije v marketingu. Vabljeni k poslušanju.

V podcastu se bomo tokrat pogovarjali z Urošem Cvetkom, ki je danes Senior Vice President za Data Insights pri Celtri. Svojo poslovno pot je začel kot poslovni analitik v Pragi in pozneje kot svetovalec v Zagrebu v podjetju McKinsey. Podjetniško kariero pa je kot izvršni direktor in partner začel v družbi Valicon. Bil je izvršni direktor za poslovno inteligenco in upravljanje odnosov s kupci (CRM) v Mercatorju in direktor Službe za poslovno inteligenco v Zavarovalnici Triglav. V svoji karieri se je največ ukvarjal s področji marketinga, podatkovne analitike in poslovne strategije oz. s presekom le-teh. Z drugimi besedami, kako iz podatkov, ki so podjetjem na razpolago sprejeti prave strateške odločitve, da bodo le-ta trženjsko uspešna. V tokratnem podcastu sta z Urošem naslovila naslednja vprašanja: Kaj je skupni imenovalec analizi podatkov v različnih podjetjih? Kako lahko zagotovimo, da podatkovni oddelki lahko dobro komunicirajo z ostalimi oddelki v podjetju? Kako pravilno umestiti oddelek za analizo podatkov v podjetje? Ko oddelek pravilno umestimo, ali je to dovolj, da bo podatkovna analitika služila svojemu namenu? Katera so smiselna pričakovanja in kaj napačne predstave podjetij, ki se začnejo ukvarjati z analizo podatkov? Kako podatkovni oddelki razumejo ostale oddelke v podjetju, ki govorijo povsem različne jezike? o grajenju zaupanja med oddelki in vzajemnem razvoju kompetenc Kako široko uporabna je postala podatkovna znanost oz. kakšen je njen namen? Kako objektivna je meja med tem, kaj slutimo in kaj vemo? Kako nam podatki lahko pomagajo razumeti, zakaj smo, kjer smo? o možnostih manipulacije s podatki, Kaj je največja nadgradnja poročanja s podatki v zadnjih letih? Kakšna je razlika med odločitvami, ki temeljijo na analizi podatkov, in podatkovno znanostjo? Kaj lahko majhno podjetje potegne iz revolucije v analizi podatkov? Vabljeni k poslušanju.

V podcastu tokrat gostimo Natašo Briški, novinarko z več kot 25 letnimi izkušnjami. Kariero začela na lokalnem radiu Univox v Kočevju, nadaljevala pa kot novinarka na takrat novoustanovljeni postaji Pop TV. Vodila je Športnih 24ur in več kot 6 let takrat najbolj gledano športno oddajo Športna scena. Leta 2003 je odšla v ZDA, kjer je kot dopisnica šest let in pol iz Washingtona poročala o političnem dogajanju. Od vrnitve v domovino deluje kot svetovalka za komuniciranje (s poudarkom na novih medijih), poleg tega pa kot urednica spletnega portala Metina lista, ki ga je tudi soustanovila. Je sovoditeljica podkastov Metin čaj, LD;GD in Evropska četrt. Medijsko odmeven je bil njen avanturistični podvig leta 2018, ko je kot članica evro-arabske ženske odprave pod vodstvom britanske raziskovalke Felicity Aston na smučeh dosegla severni tečaj. V tokratnem podcastu sta z Urošem naslovila naslednja vprašanja: Zakaj se je po uspešni novinarski karieri na televiziji odločila za ustanovitev lastnega medija? Kakšen je bil poslovni načrt, razmislek pred ustanovitvijo Metine liste? o poslanstvu, vsebinah in financiranju medija Kako gresta skupaj neodvisnost medija in “prodaja”? Kako zagotoviti poslovni model, ki deluje? o “fast food” vs. kvalitetni mediji o teku na dolge proge in grajenju vzporedne kariere Kaj si podjetniki narobe predstavljajo, ko se začnejo srečevati z medijem? Kako graditi odnose z novinarji? in na koncu še o adrenalinskem potovanju na Severni pol, izzivih in izkušnjah, ki jih je prineslo. Vabljeni k poslušanju.

V naši družbi tokrat Aleš Vičič, psiholog z znanstvenim magisterijem ter vedenjsko-kognitivni psihoterapevt, ki je več kot 20 let deloval kot eden vodilnih športnih psihologov v Sloveniji. Kot bivši trener košarke je športno-psihološko kariero začel konec ’90 pri takratnem Košarkarskem klubu Union Olimpija. Potem se je usmeril pretežno na individualne športe in skupaj v 20 letih na poti do vrhunskih dosežkov svetoval več kot 400 športnikom in trenerjem, iz več kot 40 različnih športnih disciplin. Zdaj 4 leta pa kot poslovni psiholog svetuje ključnim kadrom v podjetjih. Velikih, malih, družinskih, start-upih… Svetuje jim predvsem na področjih vodenja sebe, timov, procesov… Je tudi predavatelj v programu Leadership for First-Time-Leaders na CEEDu. Ustanovil je tudi Strokovni psihološki center Sprememba, ki (trenutno) združuje 16 psihologov, vedenjsko kognitivnih psihoterapevtov in ponuja svetovanja najširšemu krogu uporabnikov. Kaj boste slišali v podcastu: Kako prepoznati omejujoča, nefunkcionalna prepričanja, ki podjetnikom povzročajo težave? Kaj podjetnikom dela največ težav na samem začetku? o podobnih simptomih in različnih vzrokih zanje Kako se lahko spoprimemo z različnimi razlogi, ki nam preprečujejo delovanje oz. doseganje določenega napredka? Ali lahko z vajo pridemo do tega, da nam neuspeh postane bolj sprejemljiv? Zakaj je pomembno spoznanje in zavedanje, da imajo tudi ostali podobne probleme? Ste večino časa “in the business” in premalo “on the business”? Kako se spopasti s socialno anksioznostjo? Zakaj pride s stresa in izgorelosti? Kako se spopasti s pridobivanjem novih spretnosti z rastjo podjetja? Vabljeni k poslušanju.

V podcastu tokrat gostimo Branko Jerše, podpredsednico za strateške finance in administracijo v podjetju Loftware/Nicelabel in direktorico podjetja Euro Plus, ki je slovenska entiteta skupine. Branka je po začetkih v investicijskem bančništvu svojo pot nadaljevala v kontrolingu Leka/Novartisa, potem pa to nadgradila v vlogo CFO in članice uprave Hermes Softlab/Comtrade. In nadalje v NiceLabel. V teh družbah je tvorno sodelovala ali vodila aktivnosti vezane na strategije rasti in internacionalizacije družb. Poleg operativnega vodenja financ je vodila tudi HR, operacije, pravne zadeve in administracijo ter bila ključna članica ekipe, ki je podjetja peljala čez postopek nakupov in prodaj podjetij ter potransakcijskih integracij. Kaj boste slišali v podcastu: Kako se podjetje sooča s skoki v rasti? o poti podjetja in točki preloma Kakšne spremembe so bile potrebne, da so omogočale rast? o prehodu iz organske v načrtno rast Kako so se lotili spremembe organizacije, ko je šlo za joint-venture? Kako strateški razmislek spraviti v sisteme in procese? o premiku iz “teorije” v učinkovito izvajanje o prioritetah v rastočih organizacijah Kako so reševali usklajenost različnih funkciij? o razvoju v globalno podjetje in še kaj. Vabljeni k poslušanju.

Z vami tokrat Primož Hvala, ki je 25 let zaljubljen v marketing, prodajo in HR. Sedaj predvsem »preganja« in spodbuja prodajalce in direktorje prodaje, da so še bolj aktivni in da izboljšajo svojo prodajno strategijo in prodajni pristop. Pomaga še bolje razumeti kupca, identificirati probleme in rešitve predstaviti tako, da kupci verjamejo v rešitev svojih izzivov, uresničitev želja. Ekipe, s katerimi dela, so iz različnih industrij in različnih trgov – zato lahko prenaša dobre prakse. Je član svetovalne ekipe Human&Sales Consulting, predavatelj na poslovni šoli Cotrugli v Zagrebu in Beogradu, sodelavec na Ekonomski fakulteti in Društvi za marketing Slovenije ter vsako leto programski direktor prek 20 poslovnih konferenc v regiji (Sales Summit, Slovenska marketinška konferenca, Marketing Summit Sarajevo...). Če potrebujete ogledalo in izboljšave v svoji prodaji in marketingu, bo pravi sogovornik. Katerih vprašanj pa sta se z Urošem dotaknila v podcastu: Kako pristopiti k prodaji oz. kako pravilno razmišljati o prodaji? Ali mora biti founder tudi prodajalec in zakaj? Na katera vprašanja si moramo odgovoriti, ko se lotimo prodaje? Kaj vse mora vključevati prodajna ponudba? Kaj imate skupnega prodaja in zmenek? Zakaj je zaupanje tako zelo pomembno v prodaji in kako ga gradimo? Katera so napačna prepričanja o prodaji oz. kaj ljudi odvrne od tega, da bi se lotili prodaje? Zakaj je tako pomembno, da znamo v prodaji poslušati? Na kaj morate biti pozorni, ko iščete dobrega prodajalca? Kako opremiti prodajalce za doseganje čim boljših rezultatov in kako jih motivirati? Ali sta prodaja in marketing samo dve strani istega kovanca? Kje Primož vidi priložnosti za izboljšave? Vabljeni k poslušanju.

V tokratnem podcastu gostimo Tatjano Marčac Grahek, podjetnico, ki je svojo kariero začela v raziskovalnih vodah na področju naravoslovnih znanosti. V 26 letni podjetniški karieri je ustanovila dve podjetji na področju life sciences in farmacije in uspešno izpeljala exit iz obeh (Arika in Kemomed). Sedaj je aktivna kot vlagateljica in mentorica in je članica Slovenskih Poslovnih Angelov. Svoje bogate podjetniške izkušnje prenaša na mlade podjetnike, ki vstopajo na podjetniško pot in potrebujejo pomoč pri vodenju in postavljanju procesov v podjetjih. Ali so zakonsko predpisani pravilniki samo dodatno delo ali lahko podjetniku dejansko prihranijo določene težave, če ne prej, ko začne podjetje rasti? Zakaj je v resnici dobro imeti izjavo o varnosti z oceno tveganja tudi za majhna podjetja? Že imate načrt za varovanje zdravja v vašem podjetju? In če ne, sploh veste, zakaj bi ga bilo dobro imeti? Ste vedeli, da če določenih pravilnikov v podjetju nimate, ste kot delodajalec v sporu z delavcem avtomatsko “krivi”? Zakaj bi imeli pravilnik o alkoholiziranosti, mobingu, pravilnik o preprečevanju tretje osebe in še kakšnega? Kako se lotiti kataloga delovnih mest in zakaj bi ga kot podjetje sploh potrebovali? Kakšne težave vam lahko prihrani akt o sistematizaciji? Zakaj je modro definirati različna delovna mesta? Zakaj in kako lahko z urejeno dokumentacijo prihranite čas in energijo? Zakaj je bolje imeti pravilnike kot pa v primeru težav iskati rešitve v zakonih? Če se tudi vam zdijo zakonsko predpisani pravilniki in dokumentacija izguba časa, vabljeni k poslušanju podcasta - morda boste potem v vsem tem videli večji smisel.

Tokrat je z nami Tilen Travnik, soustanovitelj in direktor Juicy Marbles, globalnega startupa, ki razvija lastno tehnologijo s katero izdelujejo plant-based steake realističnega izgleda, teksture in okusa. So alumni Y Combinatorja, najprestižnejšega pospeševalnika na svetu in podprti s strani več skladov tveganega kapitala. Pred ustanovitvijo Juicy Marbles je bil 10 let del uspešnega startup studia, d.labs, lo ga je tudi soustanovil. Gre za studio. ki je sodeloval pri razvoju več kot 50 tehnoloških podjetij iz Londona. Tilen je sicer 20-letni veteran v upravljanju spletnih projektov. Z MBA-jem iz podjetništva in vrsto certifikatov Scrum Alliance je eden izmed pionirjev agilnih metod dela v Sloveniji. Zadnje čase deluje tudi v vlogi investitorja kot član Silicijevih vrtičkov. Nekateri podjetniki razmišljajo o menjavi industrije, Tilen pa se je tega resnično lotil. Vas zanima, o čem je tekla beseda? O čem je razmišljal, ko se je podal v novo branžo? Je bil štart v novi dejavnosti skladen s pričakovanji? S kakšnimi izzivi se je soočal? Kako se je znašel na področjih, ki so mu bili neznanka, kako se je soočal z nihanji samozavesti? Kako so pristop prototipiranja uspeli prenesti v svet izdelkov? Kje in kako so mu prav prišle izkušnje z delom s start-upi? Kaj je prinesel vstop v Y Combinator? Kakšne izzive je prinesla gradnja tovarne in skaliranje? Kako so se spreminjala znanja in spretnosti, ki jih je zahtevala nova dejavnost? Razvoj, prodaja, fundraising - eno za drugim ali vse naenkrat? O prenosu napačnih predpostavk iz prejšnje dejavnosti v novo Kaj pomeni, če je podjetje “defaulf alive” ali “default dead”? Vas zanima, kakšen je nasvet podjetnikom, ki razmišljajo o menjavi branže? Vabljeni k poslušanju podcasta.

Tokratna gostja je Marcela Omahen, magistra farmacije in specialistka klinične farmacije, ima skoraj 20 let izkušenj na področju regulative, marketinga in prodaje zdravil. Med drugim se je izobraževala na področju poslovnih ved na IEDC Bled in na Babson College v Bostonu. Marcela je v podjetju Adriasonara, ki ga je v preteklem letu prodala medijski skupini Styria, ohranila še »part-time« vlogo strokovne direktorice. Izhodišče za pogovor je bilo, kako organizirati manjše podjetje. Potem pa so se vprašanja pojavljanja eno za drugim: S kakšnimi omejitvami se je na svoji poslovni poti soočala? Kakšne so specifike delovanja na farmacevtskem trgu? Zakaj so omejitve lahko za marsikaj tudi dobre? In kako jih je Marcela izkoristila sebi v prid? Zakaj je smiselno imeti pri samo 10 zaposlenih popisane vse delovne procese (standard operating procedures)? Kaj se dogaja ob internacionalizaciji podjetja? Zakaj so se po 1 letu vrnili na samo slovenski trg? Ali bi še enkrat prehodila enako pot ali bi danes z vsemi izkušnjami izbrala kaj drugega? Nič kaj seksi poslovni model, pravi Marcela, pogovor pa je še kako zanimiv in navdihujoč. Ne zamudite ga.

Jure Remškar je izvršni direktor za področje financ in operativnega poslovanja v podjetju Smart com. Tudi po 32 letih delovanja družinsko podjetje Smart Com d. o. o., katerega vodenje je leta 2016 prevzel Jure z bratom Filipom, še vedno udejanja vizijo ustanoviteljev, t. j. reševanje kompleksnih IT izzivov s snovanjem varnih, zanesljivih in uporabniku prijaznih rešitev in storitev za digitalno transformacijo gospodarskih družb in kritične infrastrukture. Jureta odlikujeta strast do novih tehnologij ter zavzetost vpeljevanja sprememb in izboljšav v procese poslovanja, saj v središče postavlja kupca in zagotavljanje odlične uporabniške izkušnje. Njegovo vodilo pri upravljanju družinskega podjetja je premisa, ZAKAJ delujemo in ima tako vedno v mislih vizijo in poslanstvo družbe. Njegovo prepričanje sovpada z razmišljanjem Simona Sineka, saj verjame, da je za trajni uspeh podjetja ključnega pomena jasno začrtana vizija, kar se odraža tako pri vodenju podjetja kot pri navdihovanju več kot 70 sodelavcev. Skozi podcast se razkriva zgodba o družinskem podjetništvu in nasledstvu: Kdaj je nastopil tisti trenutek, ko je sebe dejansko videl kot naslednika podjetja? Kako je delati z bratom in kako različnost karakterjev in pogledov na svet vpliva na sodelovanje? Kdaj in kako so se v družini začeli pogovarjati prenosu vodenja oz. upravljanja na drugo generacijo? Kako ohraniti podjetniški duh skozi generacije? Kakšen je “recept” za uspešen prenos podjetja na naslednike? O razdelitvi upravljanja in lastništva ter vodenja oz. dela v podjetju Na kakšen način imajo urejene odnose v družini v relaciji do podjetja? Kaj je najpomembnejše pri prenosu podjetja? Kako jim danes (po predaji nasledstva) uspeva družinsko vodenje? Odgovori vas čakajo v podcastu.

Matej Čer je uspešen slovenski podjetnik, ustanovitelj in prvi mož podjetja Avant Car, enega izmed vodilnih podjetij v širši regiji na področju mobilnosti kot storitve. S pomočjo Mateje vizionarske žilice Avant car velja za pionirja množične uveljavitve električne mobilnosti na naših tleh, pri čemer se njegov prebojni projekt souporabe 100 % električnih vozil Avant2Go širi tudi že v mednarodno okolje. Matej z vizionarsko miselno naravnanostjo neprestano išče nove priložnosti za napredek družbe in kot mentor svoje izkušnje z veseljem deli naprej ter pomaga in vzgaja nove podjetniške kadre. Ne zamudite vpogledov v razmišljanje o top performance: Zakaj je zdrav podjetnik boljši podjetnik? Kako ohranjati konstantni performance skozi čas? Od česa je odvisen? Kakšna je povezava performansa z gorivom, kondicijo in motivacijo? Ali je želja po top perfomansu v resnici tekmovalnost? Kaj je največji strah, ki nas poganja? Zakaj je v življenju potrebna strast? Vabljeni k poslušanju.

Miha Klinar je ustanovitelj in kreativni vodja oblikovalskega studia Gigodesign. Je pobudnik in vodja Kompetenčnih centrov za design management, ki uspešno zagovarja pristope design managementa pri strateškem (re)pozicioniranju podjetij ter sinergijo poslovne in oblikovalske skupnosti. Z delom 18 slovenskih podjetij so dosegli impresivne poslovne rezultate, projekt pa je bil nagrajen s prvo nagrado Design Value Awards, ki jo je ustanovil Design Management Institute iz Bostona, najstarejša institucija na svetu na tem področju. Miha od leta 2015 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Univerze v Ljubljani predava pri predmetu Upravljanje v oblikovanju (Design Management). Deluje kot svetovalec s področja design managementa in vodenja v design inovacij v podjetjih. Sodeluje pa tudi pri projektih oblikovalskega studia Sito. Skozi pogovor z Urošem Čimžarjem sta se med drugim dotaknila naslednjih vprašanj: Kaj pravzaprav je design? Zakaj lahko na design gledamo kot na načrtovanje? Kako se prepletata design in estetika? Zakaj je pomembno, da imajo stvari estetsko vrednost? Ali je estetika samo stvar okusa? Kako se razumevanje kriterija estetike razlikuje pri podjetjih? Ali vsa podjetja potrebujejo design management? Kako so povezane inovacije in design? Kaj je pravzaprav kreativnost? Zakaj je pomembno razumevanje designa kot ključnega faktorja konkurenčnosti? Ali vsa podjetja potrebujejo design? Kaj je kompetenčni center za design management? Kakšna je njegova vloga? O prenosu designa v razvoj poslovnih modelov in o »design thinkingu« Kakšne so kompetence na področju designa za prihodnost? Vabljeni k poslušanju.

Gregor Smrekar je coach in konzultant za hitro rastoča IT podjetja, tako produktna kot storitvena. Kot generalist svetuje ustanoviteljem in vodjem pri reševanju tipičnih izzivov, ki nastajajo, ko podjetja začenjajo rasti, prehajajo mejo 30 do 50 zaposlenih in formirajo vodstvene time. Začel je v podjetju za izdelavo programske opreme po meri HERMES SoftLab (potem Comtrade), ko je bilo manj kot 10 zaposlenih in ga spremljal v razvoju in rasti ter prehodil skoraj vsa delovna mesta. Med drugim je uspešno izvajal krizno vodenje v letih 2002- 2004, vzpostavil tri nova podjetja – kampuse za razvoj programske opreme (Sarajevo, Kragujevac, Banja Luka), povečal število inženirjev s 500 na 1000, bil član uprave, ki je izpeljala prodajo podjetja strateškemu partnerju in nato sodeloval pri integraciji obeh družb. Zadnja leta je vodil mednarodno prodajo. Nadaljeval je pot v hitro rastočem globalnem podjetju Celtra. Prva naloga je bila hitra rast razvojne skupine v Sloveniji in ZDA, potem pa je prevzel še vodenje podpore, skupine za poslovno analitiko, skrbnikov strank in produktnih vodij. Pogovor z Urošem Čimžarjem je potekal okoli naslednjih vprašanj in razmišljanj: Kje se pravzaprav začne delegiranje? Kako se lotiti upravljanja s časom ob delegiranju? Zakaj je tako težko predati naloge oz. delegirati? Zakaj je na tem področju tako malo “naravnih talentov”? Kaj moramo preklopiti v glavi, da postanemo uspešni pri delegiranju? Na kakšne ovire običajno naletimo pri delegiranju? Zakaj moramo razdeliti aktivnosti na enostavnejše in jih predati? Kako porabiti čas, ki smo ga pridobili, ko smo uspešno delegirali aktivnosti? Kako se spopasti z “reverse” delegiranjem? Zakaj je pomembno, da z nalogami delegiramo tudi pooblastila in odgovornost? Kako se lotiti komunikacije, kot pomembnega dela delegiranja, da bodo procesi čim bolj učinkoviti? Kako sta povezana predaja nalog in umik? S kakšnimi izzivi se pri delegiranju soočajo vodje, ki so v tej vlogi prvič? Odgovori vas čakajo v podcastu.

Martin Jezeršek prihaja iz priznane gostinske družine z najdaljšo tradicijo cateringa v Sloveniji in danes skupaj s svoji tremi brati uspešno nadaljujejo podjetniško pot. Svoje bogate izkušnje je pred tem nabiral tako doma kot v tujini. Martin je danes pomemben člen številnih ožjih delovnih skupin v stanovskih vrstah in član upravnega odbora Kluba Slovenskih podjetnikov. Je tudi pobudnik manifesta Prehrane zdravega razuma, ki je bil letos prvič predstavljen javnosti na Evropskem simpoziju hrane, katerega organizator je Jezeršek gostinstvo. Danes v Jezeršek gostinstvo zaposlujejo več kot 80 oseb in imajo v lasti Dvor Jezeršek, butični hotel z gostilno in Akademijo Jezeršek, upravljajo Restavracijo na Blejskem gradu in Grajsko kavarno, Gostilno na Gradu in Grajsko kavarno ter Pivnico Union. Pod mednarodno blagovno znamko SORA Catering delujejo po celem svetu. Nasledstvo v podjetju je za marsikatero podjetje lahko usodno. Martin je v pogovoru z Urošem razkril, kakšen je njihov recept za dobre poslovne in družinske odnose: O tem, kako so se začeli pogovori o predaji podjetja in kako so si razdelili »funkcije«. Kako to, da so vsi štirje bratje šli v gostinsko smer? Kako se je pripravljal na prevzem funkcije vodenja podjetja in kako je bil nalogi kos pri rosnih 23. letih? Kako je oče »stopil nazaj« in bil sposoben Martinu v celoti prepustiti vodenje podjetja? Kako je potekal prenos lastništva in kaj se skriva v družinski ustavi? Kako so rešili vprašanje investiranja družinskega podjetja? Ali imajo družinski člani »rezervirane pozicije« oz. kakšne privilegije? Kaj je glavna motivacija pri vodenju družinskega podjetja? Vabljeni k poslušanju podcasta.

Andrej Klančar od leta 2009 vodi podjetje Klančar žerjavi d. o. o. in od takrat ga je iz zagonskega podjetja transformiral v podjetje z več kot 30 zaposlenimi. Je diplomant Ekonomske fakultete v Ljubljani, smer podjetništvo. Klančar žerjave lahko opazite na veliko Slovenskih gradbiščih. Pomagali so pri gradnji Nordijskega centra Planica, Hotela Park v Rovinju, izgradnji trgovskega centra v Beogradu, trenutno so prisotni tudi pri gradnji 2. tira, njihove rešitve lahko opazite tudi v Trstu. Andrej obožuje in razvija vrline prodaje, odnosov in vodenja. Vsakodnevno poizkuša uporabljati znanje psihologije. Je ljubitelj kreative in adrenalina. Najraje ima dobre odnose in nova znanja. Na posel gleda dolgoročno. V prostem času obožuje rekreacijo, druženje in driftanje. Osrednja tema je bila kultura v podjetju. Andrej in Uroš sta iskala odgovore na vprašanja: Kako gresta skupaj kultura v podjetju in gradbeništvo? Zakaj so Klančar žerjavi drugačni? Kako graditi ekipo in zakaj je ekipa tako pomembna? O zaposlovanju prijateljev in kako se je to obneslo, ko se vpletejo čustva? Kako podajati kritiko, da bo slišana in sprejeta in kaj imajo s tem »shit« sendviči? O pomenu teambuildingov za ekipo in kako sta povezana teambuilding in dobrodelnosti? Kako nastaja okolje, kjer so zaposleni ključni? Ali je služba res lahko samo služba, družba pa družba? Kako spodbuditi iskanje odličnosti in doseganje nadpovprečnosti pri sodelavcih? Zakaj je pomemben marketing, tudi v gradbeništvu? O ustvarjanju novih vodij in kako postaviti prave ljudi na pravo mesto? Več pa izveste v podcastu.

Andrej Božič je partner v podjetju BB Consulting, kjer skrbi za pripravo strategij, razvoj novih poslovnih modelov in razvoj strateških partnerstev. Profesionalno kariero je začel kot vodja prodaje za 40 svetovnih tržišč v podjetju Videm Krško. Kasneje je uspešno izpeljal številna prestrukturiranja, sanacije in start-up projekte v Sloveniji in tujini. Od leta 2010 do 2017 je vodil in preobrazil tudi Steklarno Hrastnik po BB modelu preobrazbe. Model je leta 2015 prejel nagrado European Business Award. Bil je tudi član uprave Slovenskega državnega holdinga. Je predsednik Združenja manager in tudi predan mentor. Verjame v moč proaktivnosti. Osredotoča se na rešitve, ki vodijo do zastavljenega cilja in v procesu skozi dialog išče vrednost za vse deležnike. V podcastu je beseda tekla o transformaciji podjetja. Odpirala so se vprašanja, kot so: Kje začeti s preobrazbo podjetja, ki se znajde v težavah? Kako graditi spoštovanje in zaupanje zaposlenih v podjetju, v katerega prideš delati sanacijo? Kakšne priložnosti prinaša sanacija? Kako spremeniti vzdušje v podjetju? Kakšen je pomen vrednot in kako jih v podjetju prepoznavati? Zakaj je o dogajanju v podjetju pomembno komunicirati tudi navzven? Kakšen je pomen razvoja zaposlenih in izboljšava kulture v podjetju? Kako implementirati v prakso nova pravila in kodekse? Kaj so trajnostni principi in kako jih uvajati v prakso? Prisluhnite podcastu, da izveste več.

Anton Krašovec je ustanovitelj in direktor prevajalske agencije Alkemist, ki se z najrazličnejšimi jezikovnimi storitvami ukvarja vse od leta 2003. Alkemistove pisarne lahko danes srečate v štirih evropskih prestolnicah, Ljubljani, Zagrebu, Pragi in Beogradu, pripravljajo pa se tudi na vstop na avstrijsko tržišče. Je član prve generacije CEEDa, danes deluje tudi kot mentor. Na CEEDu je spoznal tudi poslovnega partnerja, s katerim sta ustanovila podjetje Alkemist Adventures in postavila popolnoma nov standard customer experienca. Toni je v podcastu predal številna zanimiva sporočila, med drugim tudi: Zakaj je navdih iskal v hotelirstvu? Kako najde “ljudi, ki imajo radi ljudi”? Kako so nastajali in kakšni so protokoli, ki ločujejo Alkemista od drugih prevajalskih agencij? Kako se v podjetju med zaposlenimi vzpostavlja veriga zaupanja? Kako naročniku služiti bolje? Kako je kot vodja pridobival širino skozi rast podjetja? Brutalno iskreno pa tudi o neuspehih na poti do uspeha. Vabljeni k poslušanju.

Tamara Valenčič je samostojna strateška HRM svetovalka, ki je svoje znanje in izkušnje nabirala v različnih poslovnih okoljih, od Gospodarske zbornice, telekomunikacij in mednarodne korporacije do startupov. Danes kot svetovalka pomaga malim in srednje velikim podjetjem iz različnih panog. Je strokovnjakinja na področju razvoja in upravljanja talentov, organizacijskega designa in HRMja ter komuniciranja. Tamara je kot predstavnica stroke tudi uspešna mentorica in predavateljica, hkrati pa povezovalka, ki je pred leti začela združevati ljudi v danes eno najmočnejših HRM skupnosti v Sloveniji. Tokratni pogovor poteka o postavljanju vodij in grajenju uspešnih ekip, natančneje: Kaj je dobra ekipa in kakšna je vloga vodje pri tem? Kako prepoznaš dobro vodjo in skozi katere pogovore? In, kaj je pomembno, ko postavljaš novo strukturo vodij, česa res ne smeš pozabiti?

Sandi Češko je ustanovitelj mednarodnega podjetja Studio Moderna, ki s storitvami direktnega marketinga dosega 400 milijonov gledalcev na trgih 21 držav v srednji in vzhodni Evropi, svoje blagovne znamke pa tržijo globalno. Že več kot 20 let je Studio Moderna eno izmed vodilnih podjetij na področju direktnega marketinga in multi channel distribucije. Sandi je tudi soustanovitelj podjetja Oria, je pa tudi član več poslovnih združenj, med drugim tudi član Advisory Boarda v CEED Slovenija, kjer aktivno deluje tudi kot mentor podjetnikom. na področju direktnega marketinga (DMA, ERA), član organizacije Clinton Global Initiative, član NS poslovne šole IEDC in Sveta EF v Ljubljani ter član sveta guvernerjev v Ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji. Fokus tokratnega pogovora je o lastniški strukturi podjetja, vodenju in odnosu do investitorjev: Kaj pričakovati, ko podjetje raste preko vstopa tujih investitorjev? Kako preveriti, če je naložba smiselna? In, kako postopati v odnosu do investitorja?

Matt Mayfield is the co-founder of BizXpand, a company that helps you reach Product-Market-Fit for outbound lead generation and scale your business. Matt is an expert at quickly learning about new industries and finding unique methods to enter new market segments. US born, he moved to Slovenia in 2000 as he became the Director of Sales in Hermes Softlab, afterwards Comtrade. Before co-founding BizXpand, he worked as a sales executive in both Europe and the US of various global industrial and technology companies, such as Datalab, d.labs, Zemanta and also in about 10 startups. He is a regular startup and CEED mentor, board member, and sales operations advisor also outside of BizXpand. In today’s episode we talk about Lead generation in connection with sales: Why you need product-market-fit on segment level. How to build an outbound lead generation machine and how to include SDRs in the process? What are some of the best practices for outbound lead generation tactics?

Anja Renko je soustanoviteljica podjetja Lake, kjer razvijajo istoimensko aplikacijo, to je digitalna pobarvanka za sproščanje za odrasle, ki deluje na pametnih telefonih in tablicah na iOS platformi. V letu 2017 so prejeli prestižno nagrado Apple Design Award, ki jih Apple vsako leto podeljuje najboljšim aplikacijam za njihove sisteme in tako so se znašli v družbi dvanajstih najboljših aplikacij na svetu. Anja nam kot ena izmed petih soustvarjalcev aplikacije v tokratnem pogovoru razkriva, koliko truda gre v en dober produkt in kaj so tisti mali detajli, ki jih vodijo pri nadaljnjem razvoju produkta. V pogovoru slišimo: Kakšen je njihov pristop pri spremljanju metrik? Kako jim ti podatki pomagajo pri odločanju in razvoju? Kako deluje njihov subscription model na različnih trgih?

Ali Jamal is a Founding Partner at First Check Ventures, an angel syndicate that invests in early stage startups across the globe. The syndicate has supported and invested in startups all over the world including the US, Pakistan, India, Singapore, Venezuela, Mexico, Brazil, and Colombia. He is a Growth and Product Executive, formerly he was a Director of Growth and Performance Marketing at PayClip, Mexico's First FinTech Unicorn. Previously, Ali was the Head of Performance Marketing at Rappi, leading 80+ people on 7 teams across 8 international offices and responsible for generating over $1 billion in total transaction value per year globally. Prior to joining Rappi, he was the Head of Marketing Innovation at Agoda, where he led 3 teams across 3 international offices and was responsible for expansion into the China market. Ali previously held Product and Analytical leadership roles at RockYou, Zynga, and Maxim Integrated Products. As a Product Leader, Growth Expert, Data Scientist, Corporate Strategist, & Angel Investor, he combines his passions for strategy, analytics, product, data, marketing, and technology. In this podcast you will learn: How to develop the role of a product and growth manager? Where to start when addressing flat growth challenges? How do you run a Growth organization?

Andraž Tuš deluje v vlogi Chief Strategy Officer v podjetju Tuš, pred tem je bil tudi v vlogi direktorja, kjer se je odločil postaviti kakovost in zdravje strank na prvo mesto in vpeljati temu primerne spremembe. Andraž je vseskozi spremljal razvoj družinskega podjetja Tuš, ter deloval v več vlogah, in s tem dobil dober uvid v potencial za rast. V tokratni epizodi slišimo, kako spremeniti zakoreninjene navade v organizaciji (in zakaj), pri tem pa še: Kako oblikovati idejo vizije in strategije, še preden prevzameš vlogo direktorja? Kako pripraviti ekipo na spremembe in agilno delovanje? Kako določiti uspeh sprememb - tako z vidika ekipe kot tudi strank?

Miha Lavtar je lastnik in direktor spletne agencije Optiweb, ki deluje na področju celovitih digitalnih in spletnih rešitev. Miha je podjetje ustanovil leta 2009, do danes imajo že več kot 60 sodelavcev ter približno 3 mio € prihodkov, kjer se poleg podpore strankam posvečajo tudi interni kulturi podjetja in odnosom v ekipi. Kot podjetnik rad vrača skupnosti in zato deluje kot mentor v različnih podjetniških okoljih, prav tako pa kulturo Optiweba širijo med mlade. V tokratni epizodi med drugim slišimo: Kako se direktor loti rasti storitvenega podjetja? Kateri so temelji podjetja in kdaj začeti postavljati tako strukturo? Zakaj je pomembno imeti osebo za kadre že pri 20+ zaposlenih? Kako se umakniti iz dnevne operative ob rasti ekipe, in to uspešno skomunicirati s strankami?

Luka Birsa je soustanovitelj in CTO podjetja Visionect, kjer že od leta 2007 razvijajo naprave, ki temeljijo na tehnologiji elektronskega papirja. Med njihovimi strankami so Microsoft, Virgin, Sony, Tesla, NASA, Amazon, Samsung in IKEA. Poleg uspešnih in odmevnih projektov zunanjega označevanja, je Visionect poznan po blagovni znamki Joan. Ta je vse od začetkov leta 2015 sinonim za učinkovito rezervacijo sejnih sob, danes pa je vse bolj prepoznavna kot rešitev za celostno upravljanje delovnega okolja. Poleg brezžičnih tablic za rezervacijo sejnih sob, med katerimi je najnovejša Joan 6 Pro letos prejela kar 2 prestižni oblikovalski nagradi Red Dot Design Award in iF Design Award, Joan ponuja tudi orodja in aplikacije za rezervacijo miz ali delovnih sredstev - celovito rešitev za upravljanje modernih (post Covid) delovnih okolij. Luka se posveča predvsem razvoju produkta in poslovnega modela, svoje izkušnje pa deli tudi med tehnološkimi startupi in podjetniki. V tokratni epizodi slišimo: Kako razmišljati o produktu, strankah, ter razvoju produkta? Kako raste podjetje, če slediš potrebam strank? Kako so se lotili testiranja in preverjanja kupcev še pred market-fit fazo? [Pričetek pogovora: 01:37]

Mira Koporčić Veljić je Direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov, in izkušena managerka, ki je svojo poslovno pot začela v Agenciji RS za privatizacijo, nato pa nadaljevala kot članica uprave v Triglav Družbi za upravljanje in finančni družbi KD Kapital. Po izkušnjah z vodenjem financ in upravljanjem z naložbami je kot direktorica prevzela vodenje družbe Nama, transformirala maloprodajo in v Slovenijo pripeljala franšizne znamke G-Star in Mango. Po Nami je nadaljevala pot kot direktorica za nepremičnine in splošni sektor v Telekom Slovenije, vse do vloge CFO in COO v startupu Waboost. Mira ima veliko znanj z vodenjem financ in upravljanjem z naložbami, poleg detajlnega vpogleda v finance pa ima tudi izkušnje z vodenjem ekipe ter optimalno organiziranostjo vseh procesov v podjetju. Danes pogovor teče o financah - o odnosu z računovodji, banko, ter finančnimi vprašanji, kot so: Kdaj v podjetje pripeljati finančnega direktorja? Česa podjetnik ne sme izpustiti iz rok pri financah? Kaj razumeti, da povečamo profitabilnost?

Beate in Dani Pečečnik, lastnika proizvodnega podjetja Polident, ki deluje na področju dentalne industrije. Podjetje sta kupila leta 2006, ko so imeli 70 zaposlenih, danes šteje ekipa že skoraj 160 članov. V podjetju sta aktivno vključena v vodenje, kjer Dani deluje kot direktor, Beate pa je tekom let zamenjala več vlog - od področja terjatev do razvoja in prodaje, pa vse do certificiranja in marketinga. Ob prevzemu podjetja sta za rast morala vpeljati nekaj konkretnih sprememb, o čemer govorita tudi v današnjem pogovoru, to pa je vodilo do premikov, ki se obrestujejo še danes. Oba verjameta v vključevanje sodelavcev v načrtovanje ciljev in planiranje, saj je tako ekipa postala bolj ambiciozna v svojih načrtih za prihodnost. Prisluhni pogovoru, kako se lotiti prevzema podjetja, kaj vse to obsega, ter zakaj je pomembno vlagati v kulturo rastočega podjetja.

Gregor Koprivnik je soustanovitelj podjetja Konverzija in spletne trgovine pod blagovno znamko Ličila.si, kjer prodajajo ličila oziroma kozmetične izdelke v sedmih evropskih državah. Nedavno sta s soustanoviteljico naredila exit in v celoti prodala podjetje Studiu Moderna, ki je bil tudi večinski lastnik podjetja od leta 2016. Gregor pravi, da je po umiku iz operative opravil samorefleksijo svojega vodenja in ta učenja uporabil za deljenje idej in postavitev novih podjetniških zgodb, kjer se posveča B2C idejam, usmerjenim k strankam in njihovi kvaliteti življenja. Kakšna je bila osebna in podjetniška transformacija po exitu? Kje sedaj črpa ideje in kako ve, katera je ta prava podjetniška? Kaj svetuje vsem podjetnikom, ki razmišljajo o prodaji podjetja?

Jure Košir se je po končani karieri vrhunskega športnika podal v podjetništvo in športni marketing, kjer deluje še danes. Sprva je bil solastnik trgovine s športno opremo Forma+, nato pa je prešel v poslovna partnerstva, kjer deluje kot ambasador različnih blagovnih znamk ter obenem utrjuje tudi lasten brand. Kakšne so vzporednice športa s podjetništvom? Kako deluje princip ambasadorstva? Kje lahko podjetniki in športniki najdete skupne točke za sodelovanje?

Tristan Pollock is a U.S. tech entrepreneur, startup investor and currently Head of Community at CTO.ai, a Platform tools for modern DevOps teams. He has created and sold two companies. SocialEarth was an award-winning leading source for social entrepreneurship. Storefront was a VC-backed “Airbnb for Retail”, a marketplace for retail space that has helped the likes of Nike and Kanye West open pop-up shops. Storefront merged with Oui Open in 2016 to continue expansion internationally. As a Silicon Valley VC and accelerator director at 500 Startups he has directed $30M in venture capital into 200 companies. Today he’s running Cool Climate Collective syndicate, and has invested in a dozen climate ventures, including JuicyMarbles, AgFunder, and Ethic. Today we’re talking about Sustainability, climate change and connected tech - why is it important for every business founder to build impact in their venture? Recommended resources: https://www.terra.do/

Danes je z nami Boštjan Špetič, soustanovitelj Zemante, ki ima izkušnjo razvoja startupa do prodaje podjetja, saj je Zemanta eden prvih slovenskih globalnih startupov, ki je šel skozi celoten življenjski cikel v desetih letih. Od sodelovanja v evropskem pospeševalniku SeedCamp do pridobivanja nadaljnjih investicij s strani skladov tveganega kapitala in selitve v ZDA, ter do prodaje podjetja ameriško-izraelskemu partnerju Outbrain, pionirju sožitnega oglaševanja, ki je razvojni center ohranil v Sloveniji. Boštjan je tudi ustanovitelj Silicijevih vrtov, skupnost investitorjev, ki podpira tech early-stage startup-e, poleg tega je tudi aktiven mentor v slovenski startup skupnosti. Boštjan meni, da je so ključni dejavniki uspešne prodaje podjetja produkt, trg in ljudje. Kako prideš do tega, da se odločiš za prodajo? Kaj pomeni temeljita priprava na iskanje najbolj ustreznega kupca za tvoje podjetje in zakaj je dobro, da se tega lotiš sam? Kako se spreminjajo odnosi med soustanovitelji med in po prodaji podjetja? Kako, kdaj in kaj komuniciraš spremembe z ekipo? Več o odnosih, komunikacijo ter procesu merger-ja, ki rezultira v to, da ima sedaj Outbrain v Sloveniji več kot 100 zaposlenih, slišite v tokratni epizodi podcasta Pika na P.

Jure Knez je soustanovitelj, večinski lastnik in direktor podjetja Dewesoft, ki razvija in proizvaja merilno tehniko - instrumente in programsko opremo za številne industrije, predvsem avtomobilsko in vesoljsko. Podjetje deluje od leta 2000 še danes s sedežem v Trbovlju, kjer so zrasli na več kot 250 zaposlenih po svetu. Prodajajo v 50-ih državah, kjer ustvarijo tudi 99 odstotkov prodaje, od tega so najmočnejši trgi ZDA, Kitajska in Nemčija. Med njihovimi kupci so tako Nasa, Evropska vesoljska agencija ESA, General Motors, Boeing, Airbus, Porsche, BMW, Audi, Volvo, indijski vesoljski program, John Deere, in drugi. Jure je prav tako lastnik podjetniškega pospeševalnika Katapult, s ciljem, da pomaga mladim podjetnikom pri prvih korakih na njihovi poslovni poti. Kot podjetje ima Dewesoft javno dostopne bilance in svoj sistem solastništva za zaposlene, ki jim omogoča ustvarjanje večje dodane vrednosti in prihodkov. S tem povečujejo kupno moč domačih zaposlenih in nadaljnji razvoj tako podjetja kot blaginjo zaposlenih. Zakaj so se po 16. letih poslovanja odločili za spremembo poslovnega modela v obliki solastništva? Kakšni so bili simptomi, da je čas za spremembe in kako so jih nagovorili? Kako so vpeljali nov sistem, kako deluje in kaj to pomeni za mednarodne sodelavce? Kakšni so učinki in kako s tem spreminjajo podjetniško kulturo? Prisluhni pogovoru Jureta in Uroša v tokratni epizodi podcasta Pika na P.

Klemen Zupančič je soustanovitelj BioSistemike in direktor njenega spin-off produktnega podjetja SciNote. BioSistemika primarno razvija software za laboratorijsko opremo, pri SciNote so pa izdelali elektronski laboratorijski dnevnik za digitalizacijo raziskovanja za znanstvenike in raziskovalce. Klemen je doktor biomedicine, poleg tega pa je nadgrajeval svoja znanja na področju podjetništva in poslovnega razvoja v "life science" industriji, kjer se je med drugim fokusiral na prodajo kompleksnih softverskih rešitev. V tokratni epizodi slišimo: Kako prideš do spoznanja, da je spin-off podjetje najboljša rešitev pri postavitvi novega produkta? Kaj ta proces vključuje in kaj vse lahko gre narobe? Kako definirati resurse znotraj obeh podjetij, če si nekatere vire deliš? Predvsem pa, kdo je ključna oseba za vodenje in kako jo prepoznaš?

Deana Jezeršek je ustanoviteljica in direktorica podjetja LanguageSitter, jezikovne šole, specializirane za individualne tečaje po meri posameznika in skupinske tečaje po meri podjetja. Delujejo od leta 2013, kjer želijo z lastno metodo poučevanja jezikov in z več kot 100 jezikovnimi učitelji po Sloveniji na novo definirati, kaj poučevati jezik resnično pomeni. Deana, jezikoslovka po duši in izobrazbi, je prvih sedem let svojega podjetja delovala v vlogi strokovne vodje izobraževanja in razvoja, šele nato pa prevzela vlogo direktorice, ki ji je prinesla nove izzive. Kakšen je bil potreben preskok v mentaliteti, ko nastopiš vlogo vodje? Kako komunicirati z ekipo, ko se spremenijo odgovornosti in posledično tudi odnosi? Kakšne so lekcije pri delegiranju, da tvoj to-do seznam ni neskočno dolg? Zakaj je pomembno, da imaš ob sebi podporno podjetniško okolje? Deana v obvezno branje vodjem priporoča knjigo: Leadership and Self-Deception, The Arbinger Institute, 2018.

Andrej Lapajne je ustanovitelj in direktor tehnološkega podjetja Zebra BI, ki je eno vodilnih na področju digitalnih orodij za podatkovno analitiko in vizualizacijo poslovnih poročil. Podjetje deluje od leta 2014, pred tem pa je Andrej več let deloval kot svetovalec in mentor podjetjem na omenjenem področju in prav tu prepoznal tudi lastno poslovno priložnost za vzpostavitev produkta, ki na intuitiven način pomaga podjetjem pri napredni vizualizaciji podatkov. Zebra BI s svojimi produkti podpira več kot 2 tisoč vodilnih globalnih podjetij, kot so Microsoft, Coca-Cola, Deutsche Telekom, Swatch, Swarovski, FedEx in Philips, nedavno pa so se kot edino podjetje iz Slovenije uvrstili na Deloittovo lestvico najhitreje rastočih podjetij v Srednji Evropi Technology Fast 50. V današnjem pogovoru slišimo: Kako je nastala ideja za nišni produkt iz dokaj mlade panoge? Kakšen je bil preskok iz vloge svetovalnega storitvenega podjetja v izključno produktno podjetje? Kako uspeš z enim produktom ustvariti portfelj velikih globalnih strank in kako poteka proces prodaje oz. vpeljave produkta v korporacije?

Daniel Mori is the Chief Growth Officer at Iris, a company solving online dating with artificial intelligence. Before he was VP of Marketing for two SF-based companies - Zoosk & Ethos, and an interim head of growth at Coffee meets Bagel. Daniel is a strategic marketing leader with 15 years of experience driving customer growth and revenue, primarily for subscription and recurring revenue businesses. He has worked in companies from early stage startups to late stage and publicly traded ones, and especially in the areas of marketing technology, analytics and creative strategy. In this episode, Daniel shares his experiences in re-organization, and why shrinking organization can be an opportunity to grow your business, if done right. What is the most important lesson learned from shrinking organization on the management side? How to do it, where to start? What are the three key things management must do when re-organizing? When is the right time to start discussing re-organization? Daniel Mori was a guest speaker at CEED's Founders Talk conference in Ljubljana in September 2021 - check out his keynote on the topic here.