Aktualno 202

18. oktobra 2006 se je v Sloveniji začel uporabljati zakon o obveznem izvodu publikacij. Ob njegovi 20. obletnici so v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) z dogodkom Skupaj ustvarjamo dediščino javnosti in medijem izjemoma odprli vrata skladišč na Leskoškovi cesti v Ljubljani. V njih hranijo več kot dva milijona enot gradiva, police pa v dolžino skupaj merijo 35 kilometrov. NUK vsako leto pridobi približno 20.000 novih enot gradiva, kar tri četrtine pa jih prejme prek obveznega izvoda. Ta knjižnici omogoča sistematično spremljanje slovenske založniške produkcije in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine. Zbirka ne obsega le knjig, temveč tudi časopise, revije, drobni tisk, kot so razglednice, plakati in letaki, zvočno in videogradivo ter notno gradivo. Pomemben del nacionalne zbirke je slovenika – gradivo, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence ter vključuje dela slovenskih avtorjev, publikacije v slovenskem jeziku in druga dela, povezana s slovensko kulturno dediščino.

Snovalci so si festival Penčanje v Medani pred tremi leti zamislili kot spajanje. Penčanje je star goriški postopek spajanja suhih češpelj, s katerim so izdelovali prunele. Po nekdanjem festivalu Dnevi poezije in vina so ugotovili, da je prostor še vedno poln in željan poezije, zato so se odločili, da bo osnova festivala prav poezija, ki se povezuje z različnimi umetniškimi vizijami, smermi in mediji.

Obdobje po razvezi je zelo čustveno, tudi maščevalno. To pogosto vpliva tudi na dogovarjanje glede delitve premoženja. Odvetnik Gregor Verbajs med drugim opiše, kako se je razrešil primer, ko je prišel mož s kuverto, v kateri je bila odškodnina za ženo, in USB-ključem, na katerem je bil intimni film z ženo. Rekel ji je, naj izbere. V Pravno močnih lahko slišite tudi, v kakšne težave je zašel eden od zakoncev, ki je želel izigrati drugega, tako da je stanovanje prepisal na prijatelja. Se premoženje ob ločitvi vedno deli na pol? Kdo bo odplačal kredit? Kaj se zgodi s podedovanim premoženjem? Poglavja: 00:00:57 Primer izsiljevanja z intimnim filmom 00:02:06 Anketa 00:04:04 Kako se deli premoženje 00:04:57 Kdo dobi stanovanje, če ga je eden od zakoncev podedoval 00:06:26 Možnost izplačila deleža kljub drugačnemu dogovoru 00:08:08 Če eden od zakoncev proda stanovanje ali dvigne vse prihranke 00:09:23 Krediti ob ločitvi 00:10:24 Skupno podjetje 00:10:50 Predporočna pogodba 00:11:25 Vprašanje poslušalke 00:13:00 Najhitrejša in najcenejša razdelitev premoženja 00:13:28 Nasvet ob ločitvi 00:14:40 Kratka vprašanja

Neodvisni glasbeniki so nekoč sami ustanavljali založbe, izdajali plošče in iskali poti do poslušalcev. Bi lahko danes s podobno odločnostjo gradili svoja digitalna orodja? Umetnik in glasbenik Mat Dryhurst v umetni inteligenci vidi priložnost, da ustvarjalci dobijo več nadzora nad svojim delom. Orodja, za katera je bilo še nedavno potrebno veliko programerskega znanja, postajajo dostopna širšemu krogu ljudi. A pot do neodvisnosti je polna zapletov: tudi pri gradnji lastnih rešitev lahko postanemo odvisni od novih tehnoloških velikanov. Njegov poziv glasbenikom je praktičen: spoznajte orodja, preizkušajte jih, povežite se in sodelujte pri oblikovanju pogojev, v katerih bo nastajala vaša glasba. Programska oprema že oblikuje kulturo. Tudi glasbeniki morajo imeti besedo pri tem, kakšna bo. Holly Herndon in Mat Dryhurst sta pripravila tudi predavanje na konferenci TED.

Matjaž Soklič in Katarina Kolbl Soklič pripovedujeta zgodbo, ki ju je še močneje povezala. 5. septembra sta svojo zvezo okronala s poroko, da se je to sploh lahko zgodilo, pa je zaslužna Katarina s požrtvovalnim oživljanjem. Matjažu se je februarja letos ustavilo srce. Po štirih dneh umetne kome se je zbudil in bil najbolj vesel, da vidi svoje drage. Katarina je povedala, da ji je največjo moč za naporno stiskanje prsnega koša dala ljubezen.

Izšla je nova biografija enega najboljših slovenskih športnikov vseh časov. Miro Cerar je serijsko zbiral zlate medalje na največjih tekmovanjih v šestdesetih, ko mu na konju z ročaji ni bilo para. Njegova famozna zmaga v Pragi leta 1962 je tako dolgo odmevala, da se je njegova žena med državniškim obiskom na Slovaškem štiri desetletja pozneje eno uro pogovarjala o tisti tekmi, slišite pa lahko tudi, kako je nasvet njegovega prijatelja in dolgoletnega reprezentančnega kolega pripomogla k njegovi prvi olimpijski zlati medalji.

Otroci se lahko že zelo zgodaj naučijo rešiti življenje nekomu s srčnim zastojem. Morda res še ne s pravilnimi in dovolj močnimi stiski prsnega koša, odločilen pa je lahko že njihov klic telefona 112 in znanje, s katerim lahko spodbujajo odrasle. Čeprav se teh veščin žal ne učijo vsi osnovnošolci, pa si skupina otrok na osnovni šoli Milana Šuštaršiča v Ljubljani znanje temeljnih postopkov oživljanja in prve pomoči nabira že od 2. razreda. Tudi zaradi prizadevne učiteljice Andrejke Kovač in zato, ker imajo na voljo učne pripomočke ‒ lutke in učni defibrilator. Nakup učnih lutk bo tudi namen letošnjega dobrodelnega maratona oživljanja, ki bo 16. oktobra v Mariboru.

Dispečerska služba zdravstva (kamor pokličete za zdravstveno pomoč) se je v zadnjih letih temeljito spremenila. Namesto številnih lokalnih reševalnih služb, ki so v preteklih desetletjih delovale ločeno, zdaj za skoraj vso Slovenijo skrbita dva velika dispečerska centra, eden v Mariboru in drugi v Ljubljani. Ljubljanski center ta teden vabi vse zainteresirane, da ga obiščejo in spoznajo, kako dispečerji s svojimi odločitvami prispevajo k čim učinkovitejšemu reševanju življenj. Ob tem poudarjajo tudi pomen vpisa avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED) v nacionalno evidenco Dispečerske službe zdravstva.

Ločitev staršev za otroke predstavlja velik stres. Najslabše je, če starši svoje frustracije prenašajo na otroke. Pri tem se poraja tudi več pravnih vprašanj. Kako se določi preživnina? Kaj, če eden od staršev preprečuje stike? Kakšno vlogo ima morebiten nov partner? V tokratni epizodi radijske serije o pravnih zapletih, razpletih, odvetniških zgodbah in sodnih postopkih Pravno močni se je Gorazd Rečnik z odvetnikom Gregorjem Verbajsom pogovarjal o ločitvah in otrocih. Poglavja: 00:00:51 Zgodba o procesu, ko je eden od staršev imel osebnostne motnje 00:02:00 Anketa 00:03:57 Starost, pri kateri se otroka vključi v sodni postopek 00:05:26 Kdaj se otrok lahko sam odloči, pri kom bo živel 00:06:15 Ali otrok ostane avtomatično pri mami 00:09:12 Življenje pri drugem staršu od tega, pri katerem bi rad živel 00:10:09 Stiki po dogovoru 00:11:16 Določitev preživnine 00:11:56 Do kdaj je treba plačevati preživnino 00:12:01 Neplačevanje preživnine 00:13:13 Starš onemogoča dogovorjene stike 00:14:18 Pravica do stika starih staršev 00:14:38 Selitev v drugo mesto ali državo 00:14:58 Nasprotovanje enega starša, da drugi otroka pelje na počitnice v tujino 00:15:35 Vloga novega partnerja 00:17:08 Prelaganja frustracij staršev na otroke 00:17:30 Trajanje postopkov, če se starši ne dogovorijo 00:18:05 Nasvet 00:18:56 Kratka vprašanja

Družina Jakob iz Vidma pri Ptuju, njeni sorodniki in prijatelji nikoli ne bodo pozabili sobote, 8. marca 2025, ko je 13-letnemu Blažu zastalo srce. Pomoč je hitela z vseh strani, tudi helikopterska, a za dečka je bila prepozna. Zgodilo se je v Trdobojcih, sredi haloških hribov v občini Videm, kjer sta lahko tudi najbližji zunanji avtomatski defibrilator in vsaka druga pomoč predaleč – zaradi ozkih in ovinkastih cest, na območju, ki ga dobro poznajo le domačini. Žalostni dogodek je spodbudil spremembo – vzpostavitev pristajališča za helikopter nujne medicinske pomoči in postavitev defibrilatorja. Irena Kodrič Cizerl se je pogovarjala z očetom in prijatelji pokojnega Blaža in nikomur ni bilo lahko.

Evropsko kolesarsko prvenstvo se je končalo z izjemnim zaključkom. Primož Roglič je pritisnil na pedale in 22 kilometrov kronometra prekolesaril najhitreje med vsemi za navdušenje več tisoč navijačev v Šenčurju in okolici. Odziv prostovoljcev in gledalcev je bil vse dni prvenstva izjemen, navdušenje veliko, vzdušje čudovito, Rogličeva zmaga pa nagrada tudi za tiste, ki so v svojih krajih krasili hiše in dvorišča zato, da je bilo vzdušje ob progah za vse še lepše.

Kdo se boji javnih medijev? In zakaj niti Nemčija ni odporna proti sistematičnemu sejanju dvoma vanje in v njihovo financiranje prek obveznega prispevka? Barbara Thomass, medijska strokovnjakinja in upokojena profesorica od leta 2017 soodloča v upravnem odboru javne televizije ZDF. Z njo se je o vlogi RTV-jev, načrtih skrajno desne stranke AfD in posledicah ukinjanja plačevanja obveznega prispevka v evropskih državah pogovarjala dopisnica Maja Derčar.

Vsak dan se povprečno poroči 18 parov, šest se jih razveže. Kaj, če eden od partnerjev nasprotuje ločitvi? Kaj, če se ne odziva? Kako dolgo traja ločitveni postopek? Kaj pomeni nevzdržnost, ki je pravno edini razlog za razvezo? V tokratni epizodi radijske serije o pravnih zapletih, razpletih, odvetniških zgodbah in sodnih postopkih Pravno močni odvetnik Gregor Verbajs odgovarja na vprašanja o ločitvah, tudi o tem, ali je varanje pravni razlog za ločitev. Poglavja: 00:01:42 Primera iz odvetniške prakse 00:02:55 Anketa 00:05:58 Nevzdržnost zakonske zveze 00:06:48 Razveza, ko je prisotno nasilje 00:07:44 Razveza izvenzakonske skupnosti 00:07:55 Po zakonu je oče otroka zakonec 00:08:23 Trajanje ločitvenih postopkov 00:08:53 Vloga odvetnikov v ločitvenih postopkih 00:09:53 Strošek ločitve 00:10:40 Razpad druge in tretje poroke 00:11:20 Če se zakonec ne odziva 00:11:45 Dokončna razveza 00:12:05 Kratka vprašanja

O osrednjem dogodku minulega konca tedna pri nas se bo še dolgo govorilo. Evropsko prvenstvo v kolesarstvu je ob ceste privabilo za desetino vseh prebivalcev Slovenije. Iz Šenčurja, kjer se vse dirke – prvenstvo bo potekalo do srede – končajo je v soboto in nedeljo popoldan oddajal tudi Val 202. Znova bomo v našem terenskem studiu še v sredo, ko so na sporedu kronometri. Osrednji dirki – cestni – pa sta za nami. Nizozemka Demi Vollering in Belgijec Remco Evenepoel sta upravičila vlogi favoritov, tako kot so pričakovanja upravičili tudi navijači s svojim vzdušjem. Najboljše je bilo gotovo na vzponu na Možjanco, kjer sta se dirki odločali.

Manj kot 24 ur je do začetka evropskega kolesarskega prvenstva v Sloveniji. To bo eden največjih organizacijskih zalogajev doslej, s cestnimi zaporami, trajnimi ali mobilnimi v kar dvanajstih slovenskih občinah, od Ljubljane do Šenčurja, kjer bo cilj vseh štirinajstih dirk različnih starostnih kategorij. Kolesarstvo je zasvojilo Slovence z uspehi Pogačarja, Rogliča in drugih, ali to pomeni, da bodo preplavili traso in presegli pričakovanja organizatorjev o obisku. Bo to najbolj obiskana športna prireditev na slovenskih tleh doslej. Kje pričakujejo največ navijačev in na kaj bodo morali biti pozorni od jutri do srede?

Kdo je odgovoren, če se otrok med igro poškoduje v trgovskem centru. Kako je pri poškodbah pri športu? Kdo je odgovoren, če delavec pri poškodbi ni nosil čelade, pa bi jo moral? V tokratni epizodi radijske serije o pravnih zapletih, razpletih, odvetniških zgodbah in sodnih postopkih Pravno močni odvetnik Gregor Verbajs odgovarja na vprašanja o poškodbah in odškodninah. Med drugim pravi, da se vedno gleda tudi, ali je oškodovanec prispeval k škodi. Poglavja: 00:01:14 Pogoji za odškodninsko odgovornost 00:06:42 Kdo je odgovoren, če se otroci poškodujejo v trgovskem centru 00:09:22 Poškodba na zaledenelem pločniku 00:09:55 Razbit nadstrešek nad prostorom za kolesa pred trgovino 00:10:15 Poškodbe pri športnih dejavnostih 00:11:04 Poškodbe pri delu 00:13:04 Postopek uveljavljanja odškodnine 00:15:10 Zastaralni roki za zahtevke 00:15:30 Višine odškodnin 00:18:02 Kratka vprašanja

Obiskovalci na peti izvedbi Avdiofestivala v ljubljanski Cukrarni lahko svoje najljubše podkaste slišijo v živo, ves dan so na sporedu aktualne geopolitične, gospodarske, tehnološke, podnebne in medijske debate, druženje pa bo s koncertom končala skupina Torul. Med drugimi omenjamo tudi pomembna vprašanja: ali je v današnjih okoliščinah radio v odpisu ali je morda pomembnejši kot kdaj prej, koga zanima lokalna novica in od česa je odvisen obstoj lokalnega novinarstva? Sogovornika sta Mirko Štular, direktor Radia Slovenija in Martina Kolenc Novak, direktorica Radia Sora.

Leta 1999 je dvanajst Slovencev zadelo doživljenjsko mesečno rento. Sto tisoč tolarjev. Vsak mesec. Do konca življenja. A leta 2020 so bili vsi mrtvi. Zastrupitve, požari, lovske nesreče. In sumljivo veliko vprašanj brez odgovorov. Sem Erik Vrtačnik, svobodni raziskovalni novinar. Pridruži se mi na poti po Sloveniji, na kateri raziskujem, ali gre za niz neverjetnih naključij ali za še eno od temačnih zgodb slovenske tranzicije, ki jo je nekdo uspešno pometel pod preprogo. Sumljivo resnična serija o seriji resnično sumljivih smrti.

Zdaj pa bodo na enem mestu skupaj nastopali robot za reševanje ljudi, sprehajalka po vesoljski postaji, jelenova praprot in limonada z viroidi. Maja Ratej se je na Evropski noči raziskovalcev podala med stojnice, laboratorije in muzeje ter preverila, kako je videti znanost, ko jo lahko primeš v roke, preizkusiš z očali za navidezno resničnost ali celo sestaviš iz lego kock. In ja – izvedela je tudi, kaj se skriva v skrivnostni epruveti. Prisluhnite reportaži, morda pa boste po njej na svojo naslednjo limonado gledali nekoliko drugače.

Kondom, tabletke, maternični vložek ... možnosti je veliko. Danes sodobno kontracepcijo uporablja že skoraj 900 milijonov žensk po vsem svetu, saj dokazano rešuje življenja, preprečuje tvegane preprečitve nosečnosti in omogoča svobodno odločanje o načrtovanju družine. Svetovni dan kontracepcije, ki ga zaznamujemo danes, opozarja na pomen dostopa do varnih metod kontracepcije ter na pomen varne in odgovorne spolnosti.

Anne-Frédérique Widmann, priznana preiskovalna novinarka na švicarski javni televiziji RTS in režiserka dokumentarnih filmov, je posnela zgodbo mlade eritrejske begunke o potovanju k svobodi in njenem boju za emancipacijo. Shewit Tekie je pri trinajstih letih pobegnila pred zatiralskim režimom v Eritreji in po dveh letih tvegane poti prišla v Švico. Premiera filma ''Svoboda - Shewitina usoda'' je odprla letošnji Festival migrantskega filma v Ljubljani. Avtor fotografije: Domen Pal

Mikael Bertelsen, legendarni danski radijski in televizijski novinar ter voditelj, si je zamislil in do podrobnosti izpilil nov format intervjuja. To je posmrtni intervju z znano, pomembno osebnostjo, ki med snemanjem ve, da bo pogovor objavljen takoj po njegovi oziroma njeni smrti. Skrajšane intervjuje, ki jih pripravlja in vodi Mikael Bertelsen od leta 2020, v seriji Zadnja beseda objavlja danska TV 2, celotne posnetke, ki trajajo približno pet ur, pa kot del kulturne dediščine hranijo v arhivu danske narodne knjižnice. Pogovor z Mikaelom Bertelsenom je nastal v okviru priprav na delavnico »Prve in zadnje besede - odkrivamo zakonitosti in skrivnosti intervjujev«, več o tem na www.avdiofestival.si

Začenjamo novo radijsko serijo o pravnih zapletih, razpletih, odvetniških zgodbah in sodnih postopkih Pravno močni. V prvi oddaji smo govorili o dedovanju. Ko gre za premoženje, se brezmejna družinska ljubezen lahko hitro konča. Kaj, če se na zapuščinski razpravi pojavijo ljubimka, ljubimec, otroci, za katere dediči niso vedeli? Kako pogosto eden od dedičev prepriča starše, naj vse premoženje zapustijo njemu? Ali otrok lahko deduje, če se rodi po očetovi smrti? To je nekaj vprašanj o dedovanju, na katera je odgovoril odvetnik Gregor Verbajs. Poglavja: 00:01:41 Notarska in upravna overitev 00:03:13 Oporoka 00:07:16 Ko se pojavijo nepričakovani dediči 00:11:50 Več otrok pomeni več različnih interesov 00:14:30 Prekinitev zapuščinskega postopka in selitev na sodišče 00:17:03 Zapuščine brez dedičev in dedovanje dolgov 00:20:02 Davek na dediščino 00:22:16 Kratka vprašanja

Ob dnevu brez avtomobila smo preverili, kako se po mestu in okolici obnesejo različne oblike prevoza. V službo smo se odpravili z avtobusom, vlakom in avtomobilom ter primerjali čas potovanja in izkušnjo na poti. Razmišljamo, kako bi lahko spremenili naš prometni sistem, da bi potovali bolj udobno, hitreje in ceneje. Pomemben del tega razmisleka so alternative avtomobilskemu prometu. Poglavja: 00:15:20 Sopotništvo 00:20:54 Vlaki, zamude in nova dela 00:00:01 Iz Kranja v Ljubljano z javnim prevozom 00:06:02 Avto ali skiro? Kdo bo prej prispel iz Izole v Koper? 00:10:09 Na 60 kilometrov dolgo pot do službe v Mariboru z avtobusom 00:25:13 Iz Tolmina do Kobarida na delo s kolesom 00:31:15 Kako je cargo oziroma tovorno kolo postalo osrednje družinsko prevozno sredstvo

Avtomobili že dolgo niso več zgolj prevozna sredstva, saj z napredkom tehnologije od voznika prevzemajo čedalje več nalog. Med najbolj naprednimi je Teslin sistem za popolnoma samostojno vožnjo pod nadzorom oziroma FSD (Full Self-Driving), ki ga podjetje razvija in uvaja že več let, nedavno pa je prejel uradno odobritev tudi v Sloveniji. Sistem omogoča samodejno menjavanje voznih pasov, izbiranje odcepov, zavijanje in odzivanje na druge udeležence v prometu. Kako dobro pa se znajde na slovenskih cestah? Odločili smo se, da ga preizkusimo sami.

S staranjem se lahko potrebe človeškega telesa zelo spremenijo, zaradi sprememb v prebavi, zmanjšanega apetita, slabšega okusa in voha ter težav pri žvečenju in požiranju postane ustrezna prehrana vse večji izziv, večje je tveganje za dehidracijo in podhranjenost. A prav hidracija in kakovostna ter zadostna prehrana lahko ključno odločata o kakovosti življenja v starosti. Kakšna so priporočila in kakšna so zmotna prepričanja je govorila Neža Lipovec, klinična dietetičarka in asistentka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Leta 1999 je dvanajst Slovencev zadelo doživljenjsko mesečno rento. Sto tisoč tolarjev. Vsak mesec. Do konca življenja. A leta 2020 so bili vsi mrtvi. Zastrupitve, požari, lovske nesreče. In sumljivo veliko vprašanj brez odgovorov. Sem Erik Vrtačnik, svobodni raziskovalni novinar. Pridruži se mi na poti po Sloveniji, na kateri raziskujem, ali gre za niz neverjetnih naključij ali za še eno iz serije temačnih zgodb slovenske tranzicije, ki jo je nekdo uspešno pometel pod preprogo. Sumljivo resnična serija o seriji resnično sumljivih smrti.

Razstava Kozmos Kosovel v Cankarjevem domu v Ljubljani Kosovela postavlja v dialog z evropskim umetniškim in intelektualnim prostorom njegove dobe. Na ogled so izvirni rokopisi, osebni predmeti, dokumentarno gradivo, prve knjižne in revijalne objave ter tudi dela njegovih sodobnikov, ki so vplivali na njegovo razumevanje umetnosti, prostora in družbe. Gre za obsežen projekt, pri katerem s Cankarjevim domom Ljubljana in Narodno in univerzitetno knjižnico sodeluje več kot 20 ustanov iz Slovenije in tujine. Razstava v veliki meri temelji na širšem dojemanju Kosovela in časa, v katerem je živel skozi oči mladih.

Pred 125 leti je po ljubljanskih ulicah začel voziti prvi tramvaj. Natančneje, uradno je začel obratovati 6. septembra 1901. Imel je tri proge in skupno nekaj več kot pet kilometrov dolgo omrežje. Do druge svetovne vojne so omrežje še razširili, tako da je takrat obsegalo 21 kilometrov tirov. 20. decembra 1958 pa se je ljubljanski tramvaj odpravil na svojo zadnjo vožnjo. Tračnice so nato zelo hitro odstranili, vse zamisli o ponovni uvedbi tramvaja pa so ostale le na papirju. Pred nekaj dnevi je skupina somišljenikov objavila novo peticijo z naslovom Ljubljana za tramvaj. Trdijo, da bi bila ponovna uvedba tramvajskega omrežja najboljša rešitev za ureditev javnega potniškega prometa v prestolnici v prihodnjih desetletjih. Več sta nam povedala Martin Kovač in Samo Šmajgl, predstavnika pobude Ljubljana za tramvaj.

Hitro in strokovno ukrepanje pri srčnem zastoju, zadušitvi, hudih krvavitvah, poškodbah ali opeklinah sodi med najpomembnejše veščine prve pomoči. Ki še posebej tam, kjer pomoč profesionalcev ni hitro na voljo, lahko odločajo tudi o preživetju. Eden takih primerov so srčni zastoji, ker večina bolnikov ne preživi, če jih do prihoda strokovne pomoči ne oživljajo očividci. V zadnjih letih je zelo velik napredek prinesel sistem prvih posredovalcev, praviloma gasilcev, ki so pogosto pri bolniku bistveno prej kot profesionalni reševalci. Tudi njim se lahko za hitro ukrepanje in s tem tudi življenje zahvali Andrej Miklavc iz Lovrenca na Pohorju, ki je srčni zastoj doma doživel leta 2024. Zgodba o preživetju Andreja Miklavca iz Lovrenca na Pohorju je bila del akcije Sekunde rešujejo leta 2024. Z njo že skoraj 20 let opozarjamo na pomen pravilnega oživljanja in tudi zaradi naše predane medijske misije ozaveščanja je ljudi, ki oživljajo, iz leta v leto več, je prepričan Matej Jenko, predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta, strokovnega združenja, ki predstavlja najvišjo avtoriteto na področju oživljanja v državi. Na današnji Svetovni dan prve pomoči smo ga prosili za oceno, kakšna je vloga našega nacionalnega radia pri tem, da srčni zastoj preživi precej več ljudi kot pred dvema desetletjema.

Radiovedni so se tik pred začetkom novega šolskega leta mudili v ljubljanskem živalskem vrtu, kjer so pred množico obiskovalcev skupaj s tamkajšnjim veterinarjem Petrom Omejcem odpirali takšna in drugačna vprašanja o živalih. Odgovorili so na nekaj od tistih, ki ste jim jih poslali, predvsem pa je Peter Omejc z odlično razlago pospremil tudi vsa preostala, ki so se utrnila na licu mesta. Gost: Peter Omejc, veterinar v ljubljanskem živalskem vrtu Novinarke: Ajda Kus, Vida Lestan in Maja Ratej Tonska mojstra: Maks Pust in Liam Samsa

V zadnji letošnji Poletni izmeni preganjamo galebe s hotelskih teras, bazenov in plaž. Spoznali bomo nenavaden poletni poklic, za katerega je ključno samo eno: vrhunsko izurjena ujeda. Hari Herak iz Poreča je hrvaški mednarodno priznani sokolar, ki je iz hobija naredil resen posel. Najbolj poznan je po tem, da poleti s svojo eskadriljo ujed, med katerimi so sokoli, orli, jastrebi in celo sove, poskrbi, da iz okolice hotelskih kompleksov in letovišč prežene nadležne galebe, ki ne le da onečedijo pročelja fazad in teras, lahko prenašajo tudi nevarne bolezni.

Kako pripraviti tradicionalne jedi z vključevanjem divje hrane, katera divja zelišča je smiselno imeti vedno pri roki v domači zeliščni lekarni, kako poteka proces destilacije divjih rastlin in seveda – kaj sploh je divja hrana? Na vsa ta vprašanja in marsikatero drugo je v praksi minuli konec tedna ponudil odgovore 5. festival divje hrane FesDivjal, ki je potekal v neposrednem stiku z naravo, sredi travniškega sadovnjaka starih sort jabolk in hrušk v Kozjanskem parku na Gradišču nad Podsredo.

Slaba polovica, točneje 42 %, Slovencev ne bere knjig, če te niso povezane s šolo ali službo, več kot tri knjige na leto pa prebere le tretjina Slovencev, kaže raziskava Knjiga in bralci 7 iz leta 2024. Raziskava PIRLS pa je pokazala, da ima le 26 % četrtošolcev starše, ki radi berejo. Hkrati z upadom bralne kulture se slabšajo tudi rezultati bralne pismenosti slovenske mladine. Pisa je leta 2022 pokazala, da je bralna pismenost 15-letnikov močno upadla in je na najnižji ravni do sedaj. V Sloveniji sicer poznamo kar nekaj projektov, ki to problematiko naslavljajo, končno pa se je rodila tudi nacionalna pobuda Branje na recept, ki je v želji za večje veselje do branja knjig povezala različne stroke in področja: pediatrijo, vzgojo, izobraževanje in založništvo. 20 tisoč triletnikov bo na sistematičnem zdravstvenem pregledu prejelo otroško revijo Cicido, njihovi starši zgibanko o pomenu skupnega branja, v okviru pobude pa se bodo zvrstili tudi dogodki za starše in šolnike.

Pomeni dostopnost za gibalno ovirane res samo tehnične rešitve? Mateja Brežan se je z Laro Nedeljković, Aljošo Habjanom in Nickom Nejcem Pelkom, ki so ravno bili na obnovitveni rehabilitaciji v Domu paraplegikov na Pacugu, odpravila na spreod po Kopru. Tam so srečali tudi Mateja Vukovića, ki je preizkusil novo napravo za vstop v morje za gibalno ovirane Sea track v Portorožu.

Ob svetovnem dnevu poškodbe hrbtenjače, ki ga obeležujemo 5. septembra, na Zvezi paraplegikov Slovenije opozarjajo na še vedno preštevilne nedostopne javne prostore, stavbe, prevoze in storitve. V okviru projekta »Tudi jaz bi šel noter«, posebno pozornost namenjajo objektom v javni rabi, ki bi po zakonu morali svoje prostore prilagoditi do konca leta 2025. Osebe na invalidskem vozičku pa opozarjajo, da je v praksi zakon pogosto kršen. Zato se ob svetovnem dnevu poškodbe hrbtenjače na pot po Ljubljani podajamo z Nikom Špoljarjem, ki uporablja električni invalidski voziček ter skupaj preverjamo, v katere javne prostore ne more priti in kaj pomeni gibanje s pomočjo invalidskega vozička za njegovo kakovost življenja v Ljubljani.

Da nismo v čisto običajnem letnem kinu, izdaja le to, da ob vratih dvorišča stojijo paznice. Sicer pa večer preživljamo pod lučkami in v nadvse prijetni družbi deklet in žensk, ki na gradu Ig prestajajo zaporno kazen. In ki se ob poslušanju pogovora s pisateljico Bronjo Žakelj in ogledu filma Belo se pere na devetdeset na glas smejejo, jočejo ter ob mikrofonu Vala 202 delijo razmisleke o izzivih, ki jih prinaša življenje.

V tokratni Poletni izmeni gremo v službo s tistimi, ki so se vse poletje trudili, da bi bile ceste pripravljene na prometno zelo obremenjeni prvi dan novega šolskega leta. Preverjamo, kako je z barvanjem talnih označb. Kakšne so izkušnje z nestrpnimi vozniki? Se kdaj zgodi, da kaj pobarvajo narobe? Kaj pa stožci, s katerimi zavarujejo sveže pobarvane površine? Koliko jih še čaka, ko se vrnejo ponje?

V Laškem je minuli konec tedna pod okriljem Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja potekal osmi Poletni paralimpijski tabor za družine. Otrokom in mladim z invalidnostjo ter njihovim najbližjim ponuja varno in spodbudno okolje, v katerem lahko vsi člani družine skupaj preizkusijo najrazličnejše športe, od plavanja, lokostrelstva in kolesarstva do košarke na vozičkih. Namen tabora pa presega zgolj športne rezultate – v ospredju so medsebojna podpora, druženje, izmenjava neprecenljivih izkušenj med starši ter spoznavanje, da športne ovire niso nepremostljive.

V Dobrovi pri Ljubljani ta konec tedna poteka osmo državno prvenstvo v reševanju Rubikovih kock. Več kot 150 tekmovalcev iz Slovenije in tujine se meri v 16 uradnih disciplinah, ki jih priznava World Cube Association. O tem, kakšne spretnosti morajo prikazati sodelujoči tekmovalci, kako bliskoviti so najboljši in v kolikšnem času se lahko priučimo reševanja kocke, se je Maja Ratej pogovarjala s predsednikom Rubik kluba Slovenije Maticem Omulcem. Foto: Nejc Vidmar

Na Ljubljanskem gradu poteka festival Panč, kjer se predstavljajo zanimivi stand-up komedijanti, med njimi prvič Andrej Tomše – Ceco. Pravi, da je njegov stand-up nekaj povsem novega za našo sceno, odmik od mizoginskega, homofobnega in rasističnega humorja, ki ga je med slovenskimi stand-up komiki preveč. Všeč mu je sama forma, prazen oder in mikrofon, ni ne pisca, ne režiserja in naredi kar lahko.

Poletna izmena se tokrat vrača na morje. Pa ne samo na, tudi v morje skočimo. V modrih globinah Jadranskega morja se namreč potopimo v delo potapljačev.

Laura Petek je mlada zdravnica urgentne medicine iz Maribora, ki se je pred dnevi vrnila iz vzhodne Ukrajine, kjer je v tako imenovani stabilizacijski točki ob frontni črti pomagala oskrbovati ranjence. Presenetilo jo je veliko zanimanje, ki ga je vzbudila objava na spletni strani Zdravniške zbornice o njeni človekoljubni odločitvi. Udeležila se je že več humanitarnih odprav na krizna območja – v Irak in Libanon, pa tudi v Indijo in Ugando. Želela je najbolje unovčiti svoj prosti čas in tudi strokovno znanje in se obrnila na več nevladnih organizacij. Večina ji je predlagala odhod v Ukrajino. Od tam se je vrnila s posebnimi izkušnjami in je prepričana, da je v sočutnosti in toplini lahko moč.

Ladja se nahaja v bližini otoka Barbados, kjer Robertina Šebjanič v sodelovanju z znanstveno ekipo izvaja odpravo Surveying Salt Fingers in the Caribbean (Raziskovanje slanih prstov v Karibih). Raziskovanje poteka pod okriljem ameriškega oceanografskega inštituta Schmidt Ocean Institute, ki poleg znanstvenikov na odprave redno vabi tudi umetnike. Gre za umetniško rezidenco Artist at Sea (Umetnik na morju), ki pri raziskovanju oceanov povezuje umetnost, znanost in tehnologijo. Umetnik v dialogu z znanstveno ekipo razvija koncept novega umetniškega dela, ki bo nastalo po zaključku rezidence. Robertina Šebjanič bo na letošnjem festivalu Mladi levi predstavila svoj najnovejši projekt Odmevi z brezna, ki obravnava kritično, a pogosto spregledano vprašanje kemičnega orožja, odvrženega na morsko dno.

Madžarski otok Óbuda se v času festivala Sziget spremeni v pravi otok svobode. Za nekaj dni se na njem svet ustavi – vse se vrti okoli glasbe, plesa in številnih drugih dejavnosti. Letos sta festivalski utrip od blizu doživeli tudi Neja in Katja. Med zvenečimi imeni so bili Florence + The Machine, Twenty One Pilots, Bring Me The Horizon, Lewis Capaldi, Zara Larsson, Parcels, Peggy Gou in Jorja Smith.