Aktualna tema

Desetletni Jaka Škof z Jurjevice pri Ribnici, ki je bil zaradi duchennove mišične distrofije na večmesečnem zdravljenju v Združenih državah Amerike, se je vrnil v domovino, danes pa se je spet pridružil svojim sošolcem 5. b razreda, ki so se ga zelo razveselili. Za posebej zanj izdelano gensko zdravilo Elevidys so morali njegovi starši ob pomoči številnih prostovoljcev zbrati 2,5 milijona evrov, v različnih akcijah pa je skupaj stopila vsa Slovenija. Zjutraj, pred začetkom pouka ga je pred ribniško osnovno šolo obiskal Marko Škrlj.

Igralec, ki se je rodil v delavsko družino v angleškem Yorkshiru 13. julija 1940, je 28. oktobra letos umrl na svojem domu v Kaliforniji Ljubitelje televizijske serije Zvezdne steze ter oboževalce filmske franšize Možje X je pretresla novica, da se je v 87. letu starosti poslovil angleški igralec sir Patrick Stewart, ki je svoj obraz, svoj glas in svoje igralske veščine posodil dvema ikoničnima, globalno prepoznavnima likoma – kapitanu Picardu iz Zvezdnih stez ter profesorju Charlesu Xavierju iz filmskih ekranizacij Marvelovih stripov o Možeh X. In čeprav je Stewart svoji najbolj znani igralski kreaciji ustvaril v kontekstu televizijske znanstveno-fantastične serije oziroma hollywoodskega blockbusterja o superjjunakih, dveh žanrih torej, ki ne veljata nujno in povsod za umetniško polnokrvna, nam je zapustil lika, ki kar najbolj prepričljivo dokazujeta, da je dobro v človeku vendarle močnejše od zla. Prav zato, se zdi, je njegovo mesto v panteonu največjih igralcev zagotovljeno. Foto: Patrick Stewart v vlogi kapitana Picarda (Wikipedija, poštena uporaba)

V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4 tisoč 300 ljudi, kar pomeni približno enega bolnika vsaki dve uri. Skoraj polovica ob tem umre, ostali pa se večinoma soočajo s trajnimi posledicami, zato strokovnjaki na dan možganske kapi opozarjajo, da je treba na simptome odzvati hitro in poklicati 112. Kako pa se je s tem soočil 32 letni Sebastjan Spital?

Pred nami je konec tedna, ki poudarja pomen spominjanja, slovesa – smrti, pa tudi življenja. Nekateri bodo jutri, pod vplivom komercializacije tega praznika, zaznamovali noč čarovnic – ki ima sicer, kot poudarjajo etnologi, korenine v keltskem praznovanju ob koncu žetve in začetku zime; v nedeljo pa bomo zaznamovali dan spomina na mrtve oziroma vse svete. Številne smrtne šege in dediščina, povezana s pokopi in slovesov, izginjajo. Na to opozarjajo organizatorji dogodka Pesmi slovesa – Večer pogrebnih pesmi, ki letos postaja tradicionalna. Prireditev, ki bo združila raznovrstne nastopajoče – v prvi vrsti pevce in etno izvajalce – bo jutri zvečer, v Krpanovem domu v Pivki. O tem, zakaj bi morali ohranjati dediščino spominjanja, nam je več zaupala pobudnica projekta, televizijska voditeljica, novinarka in urednica oddaje Na lepše Marjana Grčman.

Invalidska podjetja so pomemben del zaposlovanja invalidov. Kako lahko umetno inteligenco in nove tehnologije izkoristimo za razvoj poslovanja, večjo konkurenčnost ter ustvarjanje in ohranjanje kakovostnih delovnih mest za invalide, je bila osrednja tema letošnje konference z naslovom: Umetna inteligenca prinaša nove možnosti tudi invalidskim podjetjem, ki jo je pripravil Zavod invalidskih podjetij Slovenije. Konferenco je spremljala Petra Medved.

Današnje izraelske parlamentarne volitve bo zaznamovala visoka volilna udeležba. A tudi če bo Netanjahuja spodmaknil nekdanji poveljnik izraelskih sil Eisenkot kot njegov največji tekmec, glede politike do Palestincev ne bo velikih sprememb.

Pri nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT so zaznali novo obliko prevare, s katero spletni goljufi poskušajo prevzeti nadzor nad računi spletne aplikacije WhatsApp. Na kakšen način se tega lotijo, se je pozanimala Cirila Štuber.

Grafiti so že dolgo del podobe naših mest. Za nekatere so oblika umetniškega izražanja in pomemben del urbane kulture, za druge pa predvsem poseg v tujo lastnino in vandalizem. V Ljubljani se tako znova odpira vprašanje, kje je meja med ulično umetnostjo in nezaželenim pisanjem po fasadah. Lastniki opozarjajo na stroške čiščenja in na to, da se napisi včasih pojavijo le nekaj dni po prenovi stavb. Kakšno je stanje grafitarske scene v Sloveniji, koliko prostora imajo ustvarjalci in ali je mogoče najti ravnovesje med svobodo umetniškega izražanja ter pravico do zasebne lastnine? O tem v nadaljevanju z ljubljanskim grafitarjem in uličnim umetnikom Azramom iz kolektiva 1107 Klan.

Katarina Obranovič O'Dell že vrsto let živi in deluje v Veliki Britaniji. Njena življenjska in poklicna pot je vse prej kot običajna. Delala je v britanski politiki, v Evropskem parlamentu, svoje izkušnje pa je pridobivala tudi v Avstraliji. Ukvarjala se je z mednarodnimi odnosi in celo kulturno diplomacijo. Danes pa je pomemben del njenega življenja tenis – med drugim vodi nacionalni teniški program Slovenije. A to še zdaleč ni vse. Kot mlada je vozila tudi tovornjak vlačilec, danes pa redno obiskuje sloviti Wimbledon. S Katarino Obranovič O'Dell smo se pogovarjal tudi o življenju v tujini, nenavadnih poteh, ki jih ubere življenje in kako po vseh teh letih ohranjati stik s Slovenijo, slovenskim jezikom in kulturo.

V Zagorju ob Savi so v začetku tedna slovesno podelili naziv »kmetica leta 2026«. Prislužila si ga je Danica Kosmač z Mrzlega Vrha na meji med občinama Idrija in Žiri. Naziva je vesela, saj ga ni pričakovala, manj je zadovoljna z medijskimi obveznostmi, ki jih je ta prinesel. Danica Kosmač je preprosta in delovna ženska, vešča vseh kmečkih opravil na družinski, hribovski kmetiji. Vožnja s traktorjem jo sprošča. Da je pri tem spretna in hitra, dokazuje tudi na državnih tekmovanjih. Številna priznanja in pokale je prejela tudi za domač kruh in krofe. Ima sedem otrok in 15 vnukov. Njeno življenjsko vodilo je, da je delo treba opraviti, ker samo se ne bo, ni pa dobro preveč načrtovati, saj se stvari hitro lahko obrnejo. Da je Danica Kosmač sproščenja in vedra sogovornica, se je prepričala Nina Brus, ki jo je povabila pred radijski mikrofon.

Umetna inteligenca postaja vse bolj viden del vsakdana, prinaša priložnosti in izzive. O teh so včeraj razpravljali na strokovni konferenci Mostovi umetne inteligence – od algoritma do podjetništva. To je bila že 50. strokovna konferenca, ki so jo pripravili na Svetovnem slovenskem kongresu, ki letos zaznamuje 35 let povezovanja Slovencev po vsem svetu v duhu narodne zavesti, znanosti, gospodarstva in kulture. Preverite utrip konference, ob robu katere smo preverili tudi možnosti za vračanje slovenskih znanstvenic in znanstvenikov iz tujine.

Pogovor s Tadejem Hrenom (SiCert) o ranljivosti v PHP Neprofitna organizacija Fundacija PHP, ki skrbi za razvoj priljubljenega odprtokodnega programskega jezika PHP, je včeraj objavila, da bo izdala popravke za dve kritični ranljivosti, ki so jih odkrili. Izdajo popravkov so načrtovali za danes, vendar so jih objavili že včeraj popoldne, saj so se informacije o ranljivostih pojavile v javnosti. PHP je najbolj razširjen strežniški programski jezik na svetu in po nekaterih ocenah poganja približno 70 odstotkov vseh spletnih strani. Zaradi ranljivosti je Urad vlade za informacijsko varnost oceno ogroženosti kibernetske varnosti posodobil na oceno visoka ogroženost, kar velja do preklica. Za kaj gre in kakšno je stanje pri nas in po svetu se je Urška Henigman pogovarjala s Tadejem Hrenom iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert. Urad vlade za informacijsko varnost je zaradi visoke stopnje ogroženosti izdal odredbo, po kateri morajo zavezanci po Zakonu o informacijski varnosti in varnostno-operativni centri organov državne uprave izvesti nujne ukrepe za zmanjšanje tveganj in preprečevanje morebitnih kibernetskih incidentov. Več informacij o nujnih ukrepih je na spletni strani urada.

Bližajo se krompirjeve počitnice in številni Slovenci se bodo odpravili v tujino. Zunanje ministrstvo pred potovanji opozarja na varnostna tveganja, zaradi trenutnih razmer odsvetuje nenujna potovanja na Bližnji vzhod in v nekatere druge države, popotnikom v Evropi pa svetuje tudi previdnost zaradi demonstracij. Kaj je treba preveriti pred odhodom, katere destinacije zahtevajo posebno pozornost in kaj storiti, če se na poti znajdemo v težavah? O tem smo se pogovarjali z Viktorjem Mlakarjem, vodjo Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Predsednik Vlade Janez Janša je pretekli teden napovedal popis prebivalstva, ki bi vključeval podatke o narodnosti in verski pripadnosti v Sloveniji. Ali se vam zdi to dobra ideja? Po Ustavi je sicer izpovedovanje vere in drugih opredelitev svobodno.

Zgornji tok Soče danes velja za enega zadnjih divjih rečnih odsekov v Evropi. A podoba zgornjega Posočja bi lahko bila povsem drugačna, če bi se pred nekaj desetletji uresničili načrti za velike jezove in akumulacijska jezera. Zgodbo o tem, kako so se pogumni posamezniki uprli tem načrtom in jih preprečili, v novem dokumentarnem filmu Junaki Soče predstavljata Rožle Bregar in Rok Rozman. Njuno izkušnjo s snemanjem dokumentarca, zanimive drobce iz filma, pričevanja protagonistov o boju za Sočo, arhivske posnetke in glasbo zasedbe Bakalina Velika je v reportažo strnila Mariša Bizjak.

Ali ob nakupu kave, čokolade in oblačil plačamo realno ceno surovin in dela? Večinoma ne: v ceni namreč pogosto niso upoštevani skriti stroški, to so stroški, ki jih plačujejo kmetje in delavci na račun slabih življenjskih razmer, uničevanja zdravja in okolja. Sistem pravične trgovine pa jim z določitvijo višje minimalne odkupne cene omogoča pokritje stroškov in dostojanstveno življenje, poudarja Živa Lopatič, vodja pravične trgovine v Sloveniji. Problem tega sistema je, da je to še vedno le alternativa konvencionalnemu sistemu trgovanja. Toda kot še pravi, ima nakup izdelkov iz pravične trgovine pozitiven vpliv tako na proizvajalce kot na potrošnike, saj so ti izdelki običajno tudi boljše kakovosti.

V zadnjem času pa lahko spremljamo razvoj robotov, ki plešejo, tečejo na maratonih in govorijo šale. Gre za tako imenovane humanoidne robote, ki zaradi razvoja umetne inteligence postajajo vedno bolj podobni ljudem in bi lahko pokrili manko delovne sile v nekaterih sektorjih.

Bela palica ni le pripomoček za samostojno gibanje, temveč tudi jasno sporočilo družbi: »Ljudje z okvaro vida želimo biti vidni, slišani in enakovredno vključeni v vse vidike življenja,« so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ob današnjem mednarodnem dnevu bele palice. Opozarjajo tudi, da potrebujejo ustrezne pogoje za izobraževanje slepih in slabovidnih učencev in dijakov, učinkovitejšo celovito rehabilitacijo, sistematično usposabljanje za pridobivanje digitalnih veščin ter dosledno uresničevanje standardov dostopnosti. Prispevek Petre Medved.

Koroška slovenska scenaristka in režiserka Andrina Mračnikar je postala znana širši javnosti v Sloveniji pred 4 leti z dokumentarnim filmom Izginjanje. Za pripoved o svoji družini in izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem je dobila več priznanj, med drugim nagrado občinstva na avstrijskem filmskem festivalu Diagonale v Gradcu in vesno za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Zdaj na filmska platna prihaja njen najnovejši film. Mila Marija je naslov prvega celovečernega filma v Avstriji, ki pripoveduje o koroških slovenskih partizanih in partizankah ter njihovem odporu proti nacizmu. Premierno je bil prikazan na filmskem festivalu v Zürichu. In že ob svetovno premieri je film dobil prvo priznanje - nagrado občinstva. Gre za prvi igrani film, ki ga sofinancirata Avstrija in Slovenija skupaj s partnerji iz Grčije in Slovaške. Je pa to tudi prvi igrani film v Avstriji v slovenskem jeziku, v obirskem narečju. V njem nastopa več igralcev iz Slovenije, med drugim v glavni vlogi Doroteja Nadrah, pa Marko Mandič, Jure Henigman, Timon Šturbej, Saša Tabakovič in Nina Valič. Kaj pa režiserka in scenaristka Andrina Mračnikar pričakuje ob predvajanjih v Avstriji in Sloveniji? Prisluhnite pogovoru!

Danes so razglasili prejemnike najvišjih državnik nagrad za znanstvenoraziskovalno in razvojno dejavnost. Zoisovo nagrado za življenjsko delo prejmeta komunikolog, akademik Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat. Puhovo nagrado za življenjsko delo prejme elektroinženir Ferdinand Gubina, priznanje Ambasadorka znanosti pa astrofizičarka Andreja Gomboc. Štiri so letos Zoisove nagrade za vrhunske dosežke. Prejmejo jih zgodovinar Borut Klabjan, biokemičarka Nataša Poklar Ulrih, strokovnjak za umetno inteligenco Sašo Džeroski in kemičarka Ingrid Milošev. Zoisova priznanja prejmejo Denis Golež, Mateja Sedmak, Barbara Gornik, Zorana Medarić, Hana Uršič Nemevšek, Kristina Sepčić, Ademir Hujdurović in Irena Mlinarič-Raščan. Puhovo priznanje gre v roke Aleksandri Lobnik.

Na mednarodni dan e-odpadkov smo pred mikrofon povabili mag. Emila Šehića, direktorja družbe Zeos, ki skrbi za ravnanje z e-odpadki. Z njim se je pogovarjala Cirila Štuber.

Referendumsko odločanje je za nami in tudi pred nami. Kaj napovedujete? O katerih temah se bomo še odločali in o katerih temah bi želeli odločati?

Ko se človek nenadoma zgrudi in se ne odziva, šteje vsaka sekunda. Tisti, ki pokličejo na številko 112, so pogosto prestrašeni in ne vedo, kako ukrepati. Na drugi strani telefona pa je zdravstveni dispečer, ki mora ostati miren, hitro oceniti situacijo, organizirati pomoč in klicatelja voditi skozi prve ukrepe za reševanje življenja. Ob Tednu oživljanja nam je zdravstvena dispečerka Špela Metličar zaupala, kaj se dogaja na drugi strani telefona, ko zazvoni klic na pomoč in nekdo pove: »Človek se ne odziva.«

To nedeljo smo odločali na štirih referendumih. Na zakonodajnem o uveljavitvi novele Zakona o parlamentarni preiskavi ter na treh posvetovalnih referendumih. O pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z vključevanjem v družbeno koristna dela, o volilni pravici tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah in o obveznem plačevanju RTV prispevka. Na Prvem programu smo v posebni poreferendumski oddaji z gostoma - pravnico doktorico Bruno Žuber in novinarjem, urednikom in publicistom Antišo Korljanom - komentirali kampanjo, izide in se ozrli tudi naprej. Napovedujejo se namreč novi referendumi, pred nami so lokalne volitve.

Kakšna je danes slovenska skupnost na Hrvaškem, kakšen odnos imajo njeni pripadniki do slovenskega jezika, kulturne in politične participacije ter kakšen je njen socialno ekonomski položaj. Na vsa ta vprašanja je iskala odgovore široko zastvaljena raziskava Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), ki je potekala med letoma 2023 in 2026. Demografska slika kaže na velik upad pripadnikov slovenske manjšine. Njihovo število se je v 30 letih zmanjšalo za dve tretjini, leta 2021 pa jih je bila več kot polovica starejših od 65 let. Kako vitalna je torej slovenska narodna skupnost na Hrvaškem? O tem v pogovoru z dr. Barbaro Riman, vodjo raziskave, ki je tudi vodja reške enote INV.

Kje invalidske in humanitarne organizacije dopolnjujejo socialno varstvo države, kje zapolnjujejo vrzeli in kako ob naraščajočih potrebah zagotoviti dovolj sredstev za njihovo delo, so bila vprašanja, ki se jim je posvetil letošnji forum Partnerstva za prihodnost z naslovom Človekove pravice, ki morajo živeti v praksi. V programe 120 invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jih sofinancira Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, ki je pripravila forum, je vključenih več kot 400.000 ljudi. Več pa v prispevku Petre Medved.

Nobelova nagrada za mir gre letos južnoafriški pravnici, nekdanji sodnici Mednarodnega kazenskega sodišča Navi Pillay. Nobelov odbor ji s tem izkazuje priznanje za njeno prizadevanje za mir in mednarodno pravo. S tem želijo svetovno javnost spomniti, da je pravna država temelj sistema za zagotavljanje miru in nenasilno reševanje konfliktov.

Nekoč smo jih srečevali na vsakem mejnem prehodu. Danes jih tam skoraj ne opazimo več – vendar to še zdaleč ne pomeni, da je delo carinika izginilo. Prav nasprotno: čez meje potuje vse več blaga, vse več pa ga naročamo tudi prek spleta. Kako carinik danes ve, kateri tovornjak, zabojnik ali paket je vreden podrobnejšega pregleda? Kaj lahko razkrije rentgenska naprava, kaj službeni pes in kaj podatki o pošiljki? Ob dnevu slovenske carinske službe smo se o tem, kako se je carina v 35 letih spremenila in kako je videti njeno delo danes, pogovarjali z Borisom Kastelicem, direktorjem za carine na Finančni upravi Republike Slovenije.

Javni medij – zakaj ga potrebujemo in zakaj je zanj vredno plačevati? O tem smo se pogovarjali s Sophie Balbo s švicarske javne radiotelevizije, ki ima z referendumi o usodi javnega servisa precej neposrednih izkušenj. Švicarji so namreč o svojem RTV-prispevku odločali že dvakrat. O zaupanju javnosti, o tem, kako mora delovati javna radiotelevizija v času platform pretočnih vsebin, kako pritegniti mlade in kako priti do tistih, ki javnih medijev sploh ne spremljajo? S Sophie Balbo se je pogovarjal Luka Robida.

Kako uloviti delce, ki nočejo biti ujeti? Nastaviš jim ogromno pasti, ki jih zakoplješ globoko v led. Tako bi lahko opisali ambiciozni projekt izgradnje detektorja Ice Cube Neutrino, s katerim so zaznali visoko energijske nevtrine, delce, ki nastajajo ob najbolj energijsko masivnih dogodkih v našem vesolju. Sevajo jih denimo supermasivne črne luknje. Za svojo vlogo pri sami ideji za detektor, njegovi postavitvi, kot tudi pri raziskavah nevtrinov, je letos Nobelovo nagrado za fiziko prejel Belgijec Francis Halzen.

Kdo se boji javnih medijev? In zakaj niti Nemčija ni odporna proti sistematičnemu sejanju dvoma vanje in v njihovo financiranje prek obveznega prispevka? Barbara Thomass, medijska strokovnjakinja in upokojena profesorica od leta 2017 soodloča v upravnem odboru javne televizije ZDF. Z njo se je o vlogi RTV-jev, načrtih skrajno desne stranke AfD in posledicah ukinjanja plačevanja obveznega prispevka v evropskih državah pogovarjala dopisnica Maja Derčar.

Prvi ponedeljek v oktobru že tradicionalno požlahtnijo Nobelove nagrade za najboljše znanstvene dosežke. Danes dopoldan so tako v Stockholmu razglasili letošnje nagrajence za področje medicine in fiziologije. Prestižno priznanje si bodo razdelili ameriški raziskovalec Karl Deisseroth in nemška znanstvenika Peter Hegemann in Georg Nagel. Nobelovo nagrado prejmejo za raziskave na področju optogenetike. Že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so odkrivali poseben celični mehanizem, ki aktivira živčne celice. Z njegovo pomočjo zdaj vemo, kako živčne celice v možganih oblikujejo spomine, čustva in vedenje. Odkritje je izjemnega pomena za nevroznanost, pojasnjuje profesor Zvezdan Pirtošek. Iztoku Koncu se je oglasil iz Združenih držav Amerike. Foto: Nobelova medalja/ Prvi

Pri ZKP RTV Slovenija je v sodelovanjus Prvi program - Prvi in Glasbeno produkcijo RTV Slovenija izdala skladbo Alfonso the Spanish Fly v izvedbi zasedbe Zookeepers in Big Banda RTV Slovenija. Pod odlično priredbo za jazzovski orkester se podpisuje skladatelj in dirigent Aleš Avbelj. Big Band RTV Slovenija je zasedbo Zookeepers gostil na koncertu v Siti teatru v Ljubljani 31. januarja 2025 in koncertna skladba Alfonso the Spanish Fly je prva v nizu izdaj pred prihajajočim albumom. Ob aktualni izdaji smo v studiu gostili kitarista in skladatelja Gašperja Kržmanca.

Umetna inteligenca se trenutno razvija z izredno naglico, a v prvi vrsti v Združenih državah Amerike in na Kitajskem. Kako naj Evropa ohrani pomembno mesto na tem temeljnem področju, je danes ključno razvojno in strateško vprašanje. Odgovor se skriva v tesnejšem in aktivnejšem sodelovanju evropskih držav in institucij, ki delujejo na tem področju. Takšno povezavo predstavlja vseevropska mrežo odličnosti na področju umetne inteligence ELLIS, katere članica je zdaj tudi Slovenija. Kaj povezava prinaša in kje so ključni izzivi za Evropo, se je na otvoritvenem dogodku pozanimala Nina Slaček.

Teden otroka letos poteka pod geslom »Dobro jutro, dober dan – naj te spremlja prav vsak dan« in v ospredje postavlja nekaj zelo preprostega, pa vendar pomembnega – pozdrav in naše odnose z drugimi. Več o tem v pogovoru z Drejcem Pavličem, predsednikom Otroških parlamentov.

Danes svoj 80. rojstni dan praznuje dr. Evgen Bavčar, filozof, umetnik, esejist, pisatelj, kulturnik in borec za pravice slepih. Sam je vid izgubil pri rosnih enajstih letih, zato njegov svet svetlobe in vidnih zaznav ostaja v spominih ujeta domovina, zlasti rodni Lokavec pri Ajdovščini. Že vrsto desetletij pa svojo zgodbo piše tudi po svetu, zlasti v Parizu, kamor sta ga študij in raziskovanje odpeljala že v sedemdesetih letih. Evgenu Bavčarju je posvečen tudi nagrajeni radijski dokumentarec Radia Slovenija - Potovanje na robu noči, ki ga bodo ob tej priložnosti na prireditvi v počastitev jubileja prihodnjo sredo, 7. oktobra, ob 17. uri javno predvajali v Trstu.

Pred enim mesecem so bili objavljeni rezultati najnovejše mednarodne raziskave PISA, ki kažejo na nadaljevanje neugodnih trendov v dosežkih slovenskih 15-letnic in 15-letnikov. Ti so pri matematični in bralni pismenosti pod povprečjem držav OECD, dosežek pri naravoslovni pismenosti, ki je bil v preteklih ciklih praviloma nad povprečjem OECD, pa se je prvič uvrstil v povprečje. Zmanjšal se je tudi delež mladih, ki dosegajo vsaj temeljno raven vseh treh pismenosti ali, če povemo bolj konkretno: 36 % slovenskih učencev ne dosega temeljne ravni bralne, 35 % matematične in 24 % naravoslovne pismenosti. Raziskava je pokazala tudi nižje ravni veselja mladih do naravoslovja ter zaznane opore učiteljev in družine. Udeleženci strokovnega posveta, ki ga je pripravil Pedagoški inštitut, kjer izvajajo raziskavo PISA, so razpravljali o tem, kako razumeti te podatke, ki opozarjajo na širše izzive na področju učenja in poučevanja, ter kje iskati rešitve.

Marsikdo še vedno ne ve, da mu po dopolnjenem 30. letu vsakih pet let pripada preventivni pregled v ambulanti družinske medicine. Pregled obsega laboratorijske preiskave, meritve krvnega tlaka, telesne višine, telesne mase in obsega pasu, pogovor o življenjskih navadah posameznika ter oceno prehranskih navad. Po opravljenem preventivnem pregledu posameznik izve, ali obstaja tveganje za razvoj kroničnih bolezni oziroma je kronična bolezen že prisotna. Glede na rezultate je bolnik deležen kratkega svetovanja o zdravem življenjskem slogu in krepitvi duševnega zdravja, po potrebi pa tudi usmeritve na brezplačne delavnice centrov za krepitev zdravja. Kako potekajo aktivnosti v centrih in kako so z njimi zadovoljni udeleženci, je preverjal Domen Anderle.

Univerzitetna središča so danes, prvega oktobra, znova napolnili študentke in študenti. V novo študijsko leto jih je vpisanih nekaj več kot 69.600, še dodatnih 10 tisoč študentov pričakujejo na višjih strokovnih šolah. Minister za izobraževanje Borut Rončevič je v poslanici poudaril, da znanje ni le pot do diplome, pač pa je tudi sposobnost razumeti svet, kritično presojati informacije, iskati rešitve in ustvarjati novo. Utrip prvega dne novega študijskega leta je v sodelovanju z dopisniki Radia Slovenija strnila Jolanda Lebar.

Skupina Katalena letos praznuje svojih 25 let, odkar so se v Črmošnjicah v Beli krajini na delavnici ljudske glasbe zbrali vokalistka Vesna Zornik, pianistka Polona Janežič, multiinstrumentalist Boštjan Gombač, baskitarist Tibor Mihelič Syed, kitarist Boštjan Narat in bobnar Robert Rebolj. Pozneje se jim je pridružila še violinistka Jelena Ždrale in zasedba Katalena je letos spomladi izdala že svoj 10. album Meja. Nocoj pripravljajo koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki bo obenem predstavitev novega albuma in praznovanje 25-letnice. Kako potekajo priprave, je raziskala glasbena urednica Teja Klobčar, ki je skupino Katalena obiskala v njihovem skritem bunkerju.

Premier Janez Janša predlaga, da bi se okoli 50.000 zaposlenih iz javnega sektorja postopoma preusmerilo v gospodarstvo, kjer manjka delovne sile. Ali takšen predlog podpirate? Je to sploh mogoče? Razmišljajo poslušalke in poslušalci.

Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani je odprl razstavo Preteklost v rokah prihodnosti, s katero zaznamujejo 70 let delovanja Centra za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva. V sedmih desetletjih je center skrbel za ohranjanje številnih dragocenih rokopisov, knjig, fotografij, zemljevidov, načrtov ter druge pisne in grafične dediščine. Kaj vse se skriva za tako dragocenimi predmeti in kako se je ta stroka v 70 letih spremenila? Podrobneje v pogovoru z vodjo Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije Lucijo Planinc.

Družbena omrežja izkoriščajo vplivneži in podjetja, da na njih tržijo svoje produkte. Že nekaj let pa to uporabljajo tudi politiki, še posebej v času lokalnih volitev in kar petih referendumov, ki zaznamujejo tudi letošnjo jesen. Kako pa to vpliva na naše dojemanje politike?

Vzroki za podnebno krizo, izgubo biotske raznovrstnosti in pomanjkanje virov izvirajo iz prekoračitve meja in ideje, da za dobro življenje potrebujemo čedalje več. Na tej ideji temelji ves naš gospodarski sistem. Ekološki ekonomist Giacomo D’Alisa pa opozarja, da potrebujemo drugačen sistem vrednot. Gospodarska rast v zadnjih dvajsetih netih ne povečuje splošne blaginje, saj se kapital vse bolj kopiči v rokah elit. Eden od primerov je stanovanjska kriza, ki je posledica tega, da na stanovanje gledamo kot na naložbo, ne na dom. Posledično tisti, ki imajo denar, z nakupi stanovanj le-ta dražijo, tako da je dostop do njih ljudem z nižjimi dohodki vse bolj omejen. Giacomo d'Alisa je v Kostanjevici na Krki sodeloval na mednarodni šoli odrasti na povabilo Policy Lab.

Ideja za Hišo eksperimentov v Ljubljani se je pred več kot tridesetimi leti na postdoktorskem študiju v ZDA porodila fiziku dr. Mihi Kosu. Svoja vrata je odprla leta 1996. Ob odprtju razstave na Krakovskem nasipu v Ljubljani se je v studiu Prvega mudil njen ustanovitelj in direktor dr. Miha Kos. Odgovoril je na vprašanja: kateri so bili vzponi in padci Hiše eksperimentov, kakšna bo prihodnost hiše v prostorskem in finančnem smislu ter zakaj je pomembno varno okolje za delanje napak.